Prezrta plat obmejnega spora s Hrvaško

Ob dolgoletnem mejnem sporu s Hrvaško in v številnih polemikah so politiki in sredstva javnega obveščanja razmeroma malo govorili o posledicah nerešenega mejnega spora za prebivalce, ki žive v bližini meje.

Objavljeno
01. september 2009 10.50
dr. Lojze Gosar
dr. Lojze Gosar
Ob dolgoletnem mejnem sporu s Hrvaško in v številnih polemikah so politiki in sredstva javnega obveščanja razmeroma malo govorili o posledicah nerešenega mejnega spora za prebivalce, ki žive v bližini meje. To seveda ne velja za izjeme, s katerimi sta bila zamegljena bistvo in širina problema, ki je zelo povezan z vprašanjem nadaljnjega razvoja teh območij.

Vse kaže, da večina ljudi, ki živijo v bližini meje, ta vprašanja zelo dobro in stvarno presojajo. Prebivalci z obeh strani meje na vsakoletnih prijateljskih srečanjih potrjujejo dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje. Ne nasedajo raznim geslom o zaščiti naših pravic, ki imajo v širši javnosti velik odziv, ki žal že prehaja v narodnostno nestrpnost in odvrača pozornost od problemov, ki bi jim bilo treba posvetiti vso pozornost.

Iščimo ogroženost tam, kjer je


Naš narod in tudi naš poseljeni prostor sta ogrožena predvsem zaradi demografske ogroženosti Slovenije, ki se kaže na raznih ravneh, denimo pri staranju prebivalstva Slovenije in nizki rodnosti, ki je kljub postopnemu naraščanju še vedno zelo daleč od tega, da bi omogočala obnavljanje prebivalstva.

To ponazarjajo projekcije prebivalstva 27 držav Evropske unije do leta 2050 ob predpostavki, da bi rodnost v vsaki državi v prihodnjih desetletjih ostala takšna, kakršna je bila leta 2006. Vhodni podatki o začetni starostni sestavi leta 2008 in rodnosti leta 2006 so dobljeni iz Eurostata. Število prebivalcev bi se povečalo le na Irskem, v vseh drugih državah pa bi nazadovalo. Značilno je, da se Slovenija uvršča med države, v katerih bi število prebivalcev najbolj nazadovalo. Za njo so le še Bolgarija, Grčija, Nemčija in Italija. Število prebivalcev Slovenije bi pri navedenih predpostavkah od leta 2008 do leta 2050 nazadovalo kar za 29 odstotkov (ob predpostavki rodnosti iz leta 2008 pa le za 25).

Vemo pa, da število prebivalcev Slovenije zaradi priseljevanja raste. Pri tem je tudi prav, da se spomnimo, da zelo radi vidimo ogroženost zunaj sebe, resnične ogroženosti našega naroda pa ne opazimo.

Kaj se dogaja na območjih Slovenije, lepo kažejo podatki statističnega urada Slovenije o naravnem prirastu oziroma razliki med številom rojenih in umrlih po občinah. Leta 2007 je bilo kar v 102 občinah več umrlih kakor rojenih, v enakem številu občin več rojenih kakor umrlih, v šestih občinah pa je bilo število enih in drugih enako. Če pogledamo, kako so te občine razporejene v prostoru Slovenije, bomo videli, da je bilo v 38 občinah, ki mejijo na Hrvaško, kar 27 takšnih, v katerih je več ljudi umrlo, kakor se jih je rodilo, v dveh občinah je bilo rojenih in umrlih enako in le v 9 občinah je bil naravni prirast pozitiven.

Občina, v kateri ni bil rojen niti en otrok


Edinstveni primer demografske ogroženosti v Sloveniji pa je občina Osilnica, v kateri se po podatkih Statističnega letopisa Slovenije leta 2007 ni rodil niti en otrok. Ta občina ima tudi najslabšo starostno sestavo prebivalstva v Sloveniji, ki jo izraža indeks starosti 338,7. To je število starih 65 let ali več, deljeno s številom otrok v starosti 0-14 let, pomnoženo s 100. Prebivalstvo celotne Slovenije ima v povprečju indeks starosti 118, ki tudi nikakor ni ugoden. Čim višji je indeks starosti, tem slabša je starostna sestava prebivalstva.

Na območjih z redkejšo poselitvijo seveda ni pomembno le število vseh prebivalcev, ampak tudi njihova gostota na kvadratni kilometer. Spet vzemimo za primer občini Kostel in Osilnica, ki sta na obmejnih območjih in tudi v Sloveniji kot celoti demografsko najbolj ogroženi. Občina Kostel ima 54 naselij, izmed katerih je kar 31 takih, ki imajo manj kot 10 prebivalcev, s pripadajočimi območji (po podatkih Geodetske uprave RS) pa zavzemajo skoraj polovico površin občine. V občini Osilnica, ki ima 19 naselij, pa je 13 takšnih, ki s pripadajočim območjem zavzemajo več kakor 60 odstotkov površin občine.

Skrajna demografska ogroženost obeh občin je razvidna tudi iz starostne piramide prebivalstva, če jo primerjamo s starostno piramido prebivalstva Slovenije leta 2008. Čim ožja je starostna piramida pri najmlajših starostnih skupinah in čim širša je pri starejših, tem slabša je starostna sestava prebivalstva.

Ne delujmo v lastno škodo


Ne bo odveč, da ob opisanih primerih najbolj akutne demografske ogroženosti v Sloveniji razmislimo o vsem, kar se je v zvezi s spornim vprašanjem državne meje s Hrvaško dogajalo v poldrugem desetletju, in poskušamo, kolikor je le mogoče, nepristransko presoditi, v čem bi lahko oziroma morali drugače ravnati.

Dokazovanje, da je Hrvaška naredila več napak oziroma krivic, tudi če ustreza resnici, ne rešuje problema. O nesmiselnosti in škodljivosti vztrajanja pri ekstremističnih stališčih pri odpravljanju spora s Hrvaško v sodobni Evropi je že večkrat opozoril prof. dr. Janez Šmidovnik.

Zadnje čase vzbuja upanje na ugodno rešitev mejnega spora to, da je vsebina pogajanj s Hrvaško ostala v diplomatskih krogih in ni dostopna javnosti. V zvezi z rešitvijo mejnega spora s Hrvaško lahko tudi upravičeno trdimo, da nam vztrajanje pri blokadi pogajanj za vključitev Hrvaške v Evropsko unijo prinaša več škode kot koristi. Evropski poslanec Aurelio Juri je javno izrazil zahtevo, da Slovenija konča blokado, in s tem opozoril na to, kar bi morala že davno storiti.

Ločitev vključevanja Hrvaške v Evropsko unijo od odpravljanja mejnega spora seveda ne bi pomenila, da se odrekamo pravični rešitvi. Tega se gotovo zavedajo tudi nosilci zunanje politike, a ne povedo - zaradi ohranjanja naklonjenosti javnega mnenja in s tem seveda tudi politične podpore. Torej bi lahko rekli, da je to pojav dvojnega »prepričanja«, zasebnega in tistega za javnost.

Dosedanje zavlačevanje ureditve mejnega spora je nedvomno imelo tudi hude gospodarske posledice za Slovenijo, ki pa jih seveda ni mogoče izmeriti. Posledice najbolj občutijo prebivalci v bližini meje s Hrvaško. Ena od ovir za sproščeni razvoj teh območij so tudi številni mejni prehodi, od mednarodnih, meddržavnih in maloobmejnih do mejnih točk.

Za sklep pa še misel, da pravilno pojmovana meja pomeni tudi vrata k sosedu.

Iz torkove tiskane izdaje Dela