Pri izbiri študija je ključen interes dijakov

Trg dela je nepredvidljiv, zato izbira študijske smeri zgolj na podlagi trenutnih zahtev delodajalcev ni vedno racionalna.

Objavljeno
08. februar 2018 20.50
Informativni dnevi
Katarina Bulatović, Sandra Hanžič
Katarina Bulatović, Sandra Hanžič
Ljubljana - Devetošolci in dijaki zadnjih letnikov srednjih šol bodo prihodnji mesec pred pomembno odločitvijo - kam se vpisati in kako začrtati poklicno pot. Vse večjo vlogo pri tem ima vprašanje, kako zaposljivi bodo po končanem izobraževanju. Čeprav vajeništvo zagotavlja zaposlitev, se zanj odloča manj dijakov, kot je potreb.

Diplomanti naravoslovja in tehnike s tem nimajo težav. Tekoče se zaposlujejo in se jim v večini primerov niti ni treba prijavljati na zavod za zaposlovanje, razlaga Andreja Sever, odgovorna za razvoj kadrov in izobraževanje na gospodarski zbornici (GZS).

Če je bilo še v šolskem letu 2004/2005 v naravoslovne, matematične in računalniške smeri vpisanih le nekaj več kot pet odstotkov študentov, se je ta delež do leta 2016/2017 podvojil. V enakem obdobju se je delež študentov družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved s 43,8 odstotka zmanjšal na 27,8. Medtem je delež vpisanih na področje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva ostal približno enak, ustavil se je pri 17,8 odstotka vseh študentov, nekoliko se je povečalo še število študentov zdravstva in sociale, kažejo podatki statističnega urada.

Trendi so se obrnili tudi v srednješolskem izobraževanju. Več dijakov se namesto za gimnazijsko izobraževanje odloča za poklicno. V zadnjih sedmih letih se je tako delež vključenih v srednje poklicno izobraževanje s 14,5 odstotka povečal na 16,6, v srednje strokovno in tehniško s 43 odstotkov na 46,4, v gimnazije pa se je z 41,2 odstotka zmanjšal na 35,6. Leta 2015 je država ponovno uvedla štipendije za deficitarne poklice, poleg tega sofinancira tudi kadrovske štipendije.

Pomanjkanje usposobljenih

V tekočem šolskem letu je, da bi še bolj spodbudila poklicno usmeritev, na nekaterih šolah poskusno uvedla vajeništvo. Sprva za mizarje, kamnoseke, orodjarje in gastronome hotelirje, v prihodnjem letu pa se bodo dijaki lahko usposabljali še za steklarje, papirničarje, slikopleskarje in strojne mehanike. Delodajalci so letos GZS napovedali več kot 500 vajeniških mest. Vsi dijaki, ki bodo z njimi sklenili vajeniško pogodbo, bodo po triletnem šolanju imeli tako rekoč zagotovljeno zaposlitev.

Ne glede na to se je v tekočem letu vpisalo veliko manj dijakov, kot je potreb. Andreja Sever ugotavlja, da je srednje poklicno izobraženih še vedno veliko premalo. Kronično primanjkuje tudi tehnično in naravoslovno usposobljenih kadrov, razlaga, saj delodajalci danes niso dovolj vključeni v načrtovanje šolskih programov. Del težav izhaja iz neobveščenosti mladih o poklicih. »Ustvarjajo se stereotipi o težkih in umazanih poklicih, ki to že dolgo niso več. Poleg tega smo kot družba nekatere poklice razvrednotili,« je prepričana.

Starše je strah


Medtem ko se mladi te dni sprašujejo, kaj jih najbolj veseli, njihove starše zanima tudi, ali jim bo poklicna želja zagotovila delovno mesto. Pri marsikaterem grenak priokus pušča otrokova odločitev za družboslovje. A trg dela je nepredvidljiv, zato izbira študijske smeri zgolj na podlagi trenutnih zahtev delodajalcev ni vedno racionalna.

Sodobna tehnologija, robotizacija in potreba po zagotavljanju energije spreminjajo kadrovske zahteve številnih podjetij. Zavedanje o vlogi inženirjev se je v zadnjem desetletju okrepilo, saj je njihovo pomanjkanje ovira za še večjo gospodarsko rast, pojasnjujejo na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, kjer povpraševanje po njihovih kadrih občutno presega ponudbo. »Slovenska podjetja z nami vsak dan vzpostavljajo stik, saj iščejo študente že pred dokončanjem študija. Zanimanje za vpis je vsako leto večje, za študij pa se odločajo tudi dijaki z najboljšimi rezultati,« opažajo.

Družba pomen poznavanja zgodovine, jezikov, kulturne dediščine in umetnosti postavlja na stranski tir, razlaga dr. Barbara Murovec, predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta ZRC SAZU. »Srednješolci, ki se družbi naravoslovcev in tehnologov ne zmorejo prilagoditi, so v stiski. Prepogosto velja, da je nekdo, ki je dober v naravoslovju, pameten in iz njega še nekaj bo, humanistiko pa lahko študira vsak. Starše je strah in upajo, da se bodo njihovi otroci vendarle usmerili v naravoslovje,« meni sogovornica.

Trg dela ni vse


Čeprav so pri posameznih diplomantih znotraj družboslovja in naravoslovja pri iskanju zaposlitve razlike, se na zavod za zaposlovanje naravoslovci in tehniki v povprečju prijavljajo manj pogosto od družboslovcev in humanistov. »Zaposlitev jih velikokrat že čaka ali pa jo najdejo sami,« pojasnjujejo na zavodu. Lani se jih je v evidenco brezposelnih prijavilo 2950, medtem ko je delo iskalo 10.626 diplomantov humanistike in družboslovja. Vendar zaposlovanje naravoslovcev in tehnikov v zadnjih petih letih ostaja razmeroma stabilno, zaposlovanje brezposelnih diplomantov humanistike in družboslovja pa se povečuje.



Prav tako imajo družboslovci glede na pridobljena znanja praviloma širši spekter možnosti za zaposlitev. »Vse pogosteje se srečujemo tudi z delovnimi mesti, ki od strokovnjaka zahtevajo mešanico družboslovnih in tehničnih znanj, denimo v zagonskih podjetjih in ob digitalni transformaciji podjetij,« razlagajo na zavodu.

Interdisciplinarno sodelovanje pa je ključnega pomena za razvoj gospodarstva, meni Maja Dizdarević, predstojnica centra za osebni in profesionalni razvoj študentov Univerze v Ljubljani.

Kako se torej odločiti


Za študij naj se dijaki odločijo glede na lastne interese in sposobnosti, nadaljuje predstojnica. Zgolj upoštevanje trga dela ni najbolj racionalno, saj potreb ni mogoče napovedati. »Projekcije kažejo za največ deset let in še te informacije se sproti posodabljajo. Tradicionalni poklici se spreminjajo, nastajajo novi. Precej poklicev bo v prihodnjih letih izginilo,« pravi sogovornica.

Prav tako naj dijaka ne prepričajo samo odlične predstavitve in govorci predstavnikov študijskih programov, lepa predavalnica, brošura ali video. Ključno je, ali vsebina študija dijaka zanima, ali bo lahko uspešno opravljal študijske obveznosti glede na predhodno znanje iz srednje šole in kako se bo lahko v času študija osebnostno in profesionalno razvijal.

Poleg dobre izobrazbe bodo mladi na trgu dela potrebovali spretnosti, kot so kompleksno reševanje problemov, odločanje v negotovih situacijah, pogajalske sposobnosti, čustvena inteligenca, storitvena naravnanost, sposobnosti vodenja ljudi, kritično razmišljanje in kreativnost, opisujejo na zavodu. Staršev tako ne bi smelo biti strah, kaj bo z njihovimi otroki, če so dobri v zgodovini ali slovenščini, razmišlja Barbara Murovec: »Absurdno je, da družba noče imeti dobrih posameznikov, ampak takšne, ki ne bodo razumeli humanistične globine sveta, ki ne bodo znali ustaviti korupcije in ki ne bodo sposobni zahtevati dobro organizirane socialne države. Humanistika in ustvarjalnost prinašata dobrobit zdaj, ne pa enkrat v prihodnosti.«

Brezmejne možnosti za zaposlitev so gotovo pomembne pri odločitvi za poklic, vendar to ni edino. Bolj pomembno je, da poklic elektroinženirja diplomantu omogoča, da kariero preživi ob vedno zanimivem in kreativnem delu, pravijo na fakulteti za elektrotehniko. Le zadovoljni in ustvarjalni posamezniki so lahko za državo dolgoročno koristni, dodaja Barbara Murovec.