Pri ločevanju odpadkov Korošci padli na izpitu

Slovenj Gradec – Koroška komunalna podjetja bodo v prihodnjih dneh pred odvozom odpadkov najprej preverila vsebino zabojnikov, predvsem to, kako so smeti ločene. Kršitelje bodo prvič, drugič in tudi v tretje na nepravilnosti opozorili, če to ne bo zaleglo, jih bodo prijavili medobčinskemu inšpektoratu.

V javnem komunalnem podjetju (JKP) Slovenj Gradec opozarjajo, da sta nadaljnje sortiranje in obdelava odpadkov zaman, če ljudje na izvoru ne ločujejo pravilno na suhe (papir in plastična ter kovinska embalaža), mokre odpadke (ostanki komunalnih odpadkov) in biološko razgradljive odpadke (ostanki hrane, zeleni odrez). Ivan Plevnik, direktor podjetja Kocerod: »Iz dvanajstih koroških občin tovornjaki vsak dan pripeljejo v sortirnico v Mislinjski Dobravi 45 ton mokrih ter od 12 do 14 ton suhih odpadkov. Osnovni cilj pa je, da bi zbrali najmanj 22 ton suhih in okoli 34 ton mokrih odpadkov na dan. Ugotavljamo, da odpadke najslabše ločujejo v zgornji Mežiški dolini in Dravski dolini z izjemo Dravograda. Vodstva komunalnih podjetij smo opozorili, da bomo začeli zavračati tovornjake z nepravilno ločenimi smetmi, a tega še nismo storili.« V teh primerih naredijo reklamacijski zapisnik, dodatne stroške pri ločevanju pa zaračunajo.

Premalo izločeni suhi odpadki pa niso edini problem, s katerim se srečujejo v Kocerodu. Med mokro odloženimi odpadki je vse več biološko razgradljivih, ki spadajo v zabojnik za bio odpadke. Le tako odloženi lahko končajo v kompostarni, kjer jih predelajo v uporaben kompost. Če jih ljudje odložijo med mokre odpadke, končajo v napravi za mehansko obdelavo odpadkov, kjer motijo proces, povečujejo stroške in poslabšajo kakovost končne frakcije. V Kocerodu, kjer imajo glede na zmogljivost premalo biološko razgradljivega materiala, opozarjajo, da morajo ljudje bio odpadke kompostirati na domačem kompostniku ali naročiti bio zabojnik.

Še ena zloženka

»Ključno je ozaveščanje o pomenu pravilnega ločevanja odpadkov, kjer je še veliko rezerv. Objavili smo že kar nekaj obvestil na naši spletni strani, skupaj s Kocerodom in drugimi koroškimi komunalnimi podjetji pa se dogovarjamo o ponovni izdaji zloženke, ki bi ljudem pomagala pri ravnanju z odpadki,« pravi Gregor Ficko, direktor radeljskega javnega komunalnega podjetja. »Največje težave z ločevanjem imamo v blokovskih naseljih, kjer težko določimo kršitelje,« meni Marija Slavič, direktorica dravograjske komunale. Na medobčinskem inšpektoratu temu pritrjujejo. »Kršitelja v blokovskih naseljih lahko evidentiramo le, če v svojih smeteh pusti nesporen dokaz, da gre zanj. Denimo kuverto z imenom in priimkom,« je povedala Jelka Klemenc, vodja inšpektorata. Globa za kršitelje je 300 evrov. Inšpektorji so jo že izrekali, in sicer v vseh treh dolinah v približno enakem obsegu. 

»Pri ločevanju smo vsi kar malo zaspali. A tudi Kocerod je vmes spreminjal pravila. Tetrapak od mleka lahko odložite med suhe odpadke in vam ga pred tem ni treba splakniti. Tega pa ljudje ne vedo in takšno embalažo odlagajo med mokre odpadke,« pravi direktorica JKP Log v odstopu Barbara Pristavnik Küzmič. Ivan Plevnik opozarja, da so morali spremeniti kriterije, če so želeli iz morkih odpadkov izločiti več suhih, tudi umazano plastično embalažo. Plevnik pri tem opozarja, da ne gre metati vseh ljudi v isti koš. Prepričan je, da je treba sistem spremeniti tako, da bo kršitelje kaznoval, občane, ki pravilno ločujejo, pa tudi nagrajeval.

Sistem ravnanja z odpadki je na Koroškem urejen drugače kot v drugod po državi. Prebivalci ločujejo odpadke na suhe in mokre, na ekoloških otokih pa imajo možnost odlaganja čistih frakcij, kot so steklene embalaže, papir in plastika ter kovinska embalaža.