Tiskane izdaje
Ali se bo sklad pritožil na sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, ki mu nalaga plačilo 29 milijonov evrov odškodnine Nadškofiji Ljubljana za nezmožnost uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov, vrnjenih v postopkih denacionalizacije?
Sklad sodbo še proučuje, v tem trenutku še ni jasno, ali se bomo pritožili.
Sredstev za poplačilo odškodnine sklad nima?
Sklad ima okoli 9,4 milijona evrov prihodkov na leto. Tako velikega zneska, kot ga zahteva odškodnina, nimamo, vendar bo ta denar v vsakem primeru treba zagotoviti.
Ali se z ministrstvom za kmetijstvo dogovarjate, kako zagotoviti ta denar?
Nekaj sredstev (okoli šest milijonov evrov, op. p.) imamo od presežkov prihodkov iz preteklih let, namenjeni so prav za pokrivanje izgube iz naslova denacionalizacijskih zahtevkov. Če bo tega denarja premalo, je na voljo denar iz proračunske postavke gozdnega sklada, kolikor bo zmanjkalo pa bo moralo iti iz proračuna Republike Slovenije.
Sklad ima zaradi dolgih denacionalizacijskih postopkov odprtih še 19 odškodninskih zahtevkov v skupni vrednosti 34 milijonov evrov. Ali pričakujete še kakšne nove zahtevke?
Da, kajti premoženje v naravi se še vrača.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Sklad je bil ustanovljen leta 1993 z namenom gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije. Od prvega julija 2016 pa gospodari le s kmetijskimi zemljišči in kmetijami, z državnimi gozdovi na podlagi uveljavitve zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države gospodari družba Slovenski državni gozdovi. S to spremembo je sklad iz svojih poslovnih knjig izločil 233.106 hektarov gozdov, katerih vrednost skupaj z objekti in posestjo Mašun znaša 535 milijonov evrov. Bilanca vrednosti zemljišč v upravljanju sklada se je zmanjšala za več kot polovico, prihodki za dve tretjini in za prav toliko tudi obseg zemljišč v upravljanju sklada.
Kakšne so konkretne posledice te spremembe za njegovo poslovanje?
Prihodki sklada so se bistveno zmanjšali, medtem ko so mu ostale vse obveznosti iz naslova denacionalizacije – vračanje premoženja, nadomestnih zemljišč in izplačevanje odškodnin za nezmožnost uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov, vrnjenih v postopkih denacionalizacije.
Bi lahko rekli, da je bila oddelitev državnih gozdov na ločeno državno podjetje nepremišljena poteza?
Tako se je kljub številnim pripombam odločila politika.
Kolikšna sta obseg in vrednost kmetijskih zemljišč, s katerimi gospodari sklad?
Sklad trenutno gospodari s 74.500 hektari zemljišč, od tega je bilo konec leta 2016 59.682 hektarov kmetijskih, ostalo so gozdovi, stavbna, vodna in neplodna zemljišča. Vrednost tega premoženja je 435 milijonov evrov.
Kako ocenjujete gospodarjenje sklada s kmetijskimi zemljišči?
Glede na poslovanje v preteklih letih ga lahko ocenim kot uspešno. Sklad s kmetijskimi zemljišči gospodari z oddajanjem v zakup in najem, poleg tega izvaja tudi javno službo vzdrževanja in upravljanja hidromelioracijskih sistemov. Upravlja 236 hidromelioracijskih sistemov, od tega je 196 osuševalnih, 14 namakalnih, za okoli 50 sistemov pa skrbijo zakupniki sami. Večina zemljišč je v zakupu fizičnih in pravnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.
Preverjate, ali na zemljiščih dejansko opravljajo kmetijsko dejavnost?
Po sistemu kontrol morajo vsako leto naši zaposleni opraviti nadzor nad petimi odstotki vseh parcel, za katere odgovarjajo, občasno pa izvajamo tudi akcije, v katerih preverjamo celotno območje določene občine. Leta 2013 smo na območju občine Izola pregledali vsa kmetijska zemljišča v upravljanju sklada.
Kaj ste ugotovili?
Da vsi zakupniki kmetijskih zemljišč niso bili z območja Izole, da so na zemljiščih izvedli nedovoljene posege, predvsem črne gradnje, in da so zemljišča neobdelana.
So se od takrat razmere popravile?
Nedvomno so se, saj smo zakupnike pozvali k odpravi kršitev, v nasprotnem primeru bi vsem kršiteljem odpovedali zakupne pogodbe.
Kako sklad skrbi, da se ne dogajajo nedovoljeni posegi na državnih kmetijskih zemljiščih?
V zadnjem času nedovoljenih posegov ni, vendar so se dogajali še pred ustanovitvijo sklada in pozneje, zato ima sklad na svojih zemljiščih precej objektov, katerih evidenco zdaj ureja. Objekti so zelo različni – od avtobusnih postaj do poslovnih stavb. Ko smo začeli razčiščevati zadeve, je vrednost teh objektov znašala okoli 32 milijonov evrov, zdaj smo prišli pod 20 milijonov evrov. Je pa treba povedati, da so to črne gradnje, ki so jih zgradile fizične osebe, gradbena zakonodaja pa gre bolj ali manj v smeri legalizacije takšnih objektov. V interesu sklada je, da se te zadeve čim prej uredijo, saj bo od tega odvisna višina plačila davka na nepremičnine, če bo sprejet.
Kaj se prideluje na kmetijskih zemljiščih, ki jih dajete v zakup?
Sklad ne spremlja vrste proizvodnje zakupnikov. Natančen podatek ima le za obseg trajnih nasadov in travnikov, poljedelske proizvodnje pa ne spremlja.
Katera večja kmetijska zemljišča ste prodali v zadnjem obdobju?
Večje prodaje kmetijskih zemljišč ni bilo, v glavnem so se prodajale manjše površine, ki ležijo v stometrskem pasu stavbnih zemljišč. Za zdaj je v strategiji sklada zapisano, da naj bi se v državni lasti ohranjalo okoli deset odstotkov kmetijskih zemljišč, mi pa jih imamo manj kot osem odstotkov.
Bolj si prizadevate za kupovanje kmetijskih zemljišč?
Da, na leto kupimo v povprečju med 100 in 150 hektarov kmetijskih zemljišč. Sklad preverja vse ponudbe na portalih upravnih enot. Za zemljišča, ki so zanj zanimiva, in tista, ki so strateškega pomena za državo, sklad sprejema ponudbe. Pri nakupu pa ni vedno uspešen, ker je po vrstnem redu prednostnih upravičencev, ki ga določa 23. člen zakona o kmetijskih zemljiščih, na zadnjem, šestem mestu.
Bi ga morali prestaviti na višje mesto?
Če bi bilo v interesu države, da bi kupovala kmetijska zemljišča na strateških območjih, bi bilo vsekakor treba spremeniti vrstni red prednostnih upravičencev. Dokler političnega konsenza ne bo, pa se zadeve ne bodo spremenile.
Ali bi nas moral skrbeti obseg prodaje kmetijskih zemljišč ob državni meji?
Sklad intenzivno spremlja prodajo zemljišč v desetkilometrskem pasu ob državni meji. Povratne informacije kažejo, da smo pri nakupih uspešni v manj kot 50 odstotkih, na nekaterih območjih pa tudi v manj kot 20 odstotkih. Za samopreskrbo države s hrano je smiselno, da ima v lasti določen obseg kmetijskih zemljišč, ker z njimi lahko gospodari in narekuje proizvodnjo, če bi se pojavile težave.
Kdo so kupci obmejnih kmetijskih zemljišč?
Večinoma fizične osebe – kmetje, pravnih oseb je manj, ker so šele na petem mestu prednostnih upravičencev.
Ali je znano, koliko kmetijskih zemljišč ob državnih mejah je bilo prodanih tujim državljanom v zadnjih letih?
Sklad teh podatkov ne vodi, ker postopke prodaje zemljišč vodijo upravne enote.
Koliko kmetijskih zemljišč v lasti države ni zakupljenih?
Prostih zemljišč je okoli šest tisoč hektarov in so objavljena na spletni strani sklada. Če se kdo zanima za njihov najem ali zakup, smo jih pripravljeni oddati. Težava pa je, da so to predvsem manjše površine in na manj primernih legah, kjer ni zanimanja tudi za zasebna zemljišča.
Ali na teh zemljiščih potekajo kakšne nedovoljene dejavnosti?
Ne, večja težava na zemljiščih, ki niso oddana v zakup, je zaraščanje.
Katere bodo glavne naloge sklada letos?
Še naprej bomo oddajali v zakup zemljišča, ki so jih zakupniki odpovedali ali pa smo jih pridobili neodplačno ali z nakupom, razčistiti moramo status zemljišč, kjer se zakupniki ne ujemajo z nosilci kmetijskega gospodarstva, in zmanjšati obseg objektov, ki ne spadajo v upravljanje sklada. Ena prednostnih nalog, ki jih izvajamo z zunanjim izvajalcem, so prenosi zemljišč. Predvidevamo, da jih bomo letos končali, vendar imamo še nekaj težav z občinami oziroma pridobivanjem potrdil o namenski uporabi zemljišč, ki so podlaga za določitev dejanskega lastnika zemljišča.
