Pri posnetkih gre za nezaupnico varnosti v vladnih krogih

Iztok Prezelj: Če so vladne seje res dvakrat posnete, potem to počnejo ali naše obveščevalne službe ali nekdo tretji.

Objavljeno
14. december 2011 20.04
Posodobljeno
15. december 2011 05.00
Dejan Karba, notranja politika
Dejan Karba, notranja politika

Ljubljana – Možnost, da posnetkov vladnih sej od leta 2006 naprej ne hranijo samo v vladi, so precej razburkali javnost. Medtem ko nekateri strokovnjaki že govorijo o imenih ljudi, ki so verjetno za tovrstnim nezakonitim početjem, policija in vlada še naprej ostajata skopi z informacijami.

O posledicah, ki bi jih zaradi dvojnega snemanja vladnih sej lahko utrpela država, smo se pogovarjali z Iztokom Prezljem, obramboslovcem, ki na ljubljanski Fakulteti za družbene vede predava tudi predmet o obveščevalnih dejavnostih. Za Delo je že pred časom povedal, da so nezakonito prisluškovanje proti svoji konkurenci pri nas uporabljale celo politične stranke ali politiki.

Govorimo o resnih indicih, da so bile vladne seje od prenove vladnih prostorov leta 2006 dvojno snemane.

Kakšne posledice bi to lahko imelo za državo?

Po mojem mnenju, ki je predvsem politološko, imajo zaradi tega največ posledic politične stranke in politične osebe, ki so bile v vladi in so izražale določena mnenja. Druga vrsta posledic, če se postavimo na nacionalno raven, pa je v razkritju nečesa, kar je brez dvoma zaupne narave. Kolikor vem, seje vlade niso javne, zdaj pa vsa zunanja javnost lahko vidi, kakšna stališča ima vlada in koliko so trdna.

Pravzaprav lahko javnost vidi tudi vladno strategijo, ki jo ima v zvezi z določenimi nacionalno pomembnimi zadevami. Omenim naj le strategijo glede določanja meje s Hrvaško. Za tiste zadeve, ki niso del sklepov vlade, naj javnost načeloma ne bi izvedela. Z objavo posnetkov vladnih sej se v tem smislu zagotovo dela škoda. Če je v razkritih podatkih tudi kaj varnostnih informacij, informacij obveščevalnih služb, pa zagotovo lahko govorimo še o hujšem, o nacionalno-varnostni škodi. Kolikšna pa je skupna škoda, je skoraj bolj subjektivna kot objektivna ocena.

Nekateri mediji so poročali o tem, da so se nepovabljeni snemalci priklopili na podzemni kabel, ki prenaša zvok in sliko iz sejne sobe v snemalnico. Mi pa razpolagamo z neuradnimi informacijami, da je kabel nepovabljenih snemalcev skrit v neki drug optični kabel, speljan celo do samih kamer v prostorih, kjer potekajo vladne seje. Se vam zdi to mogoče?

Tehnično je to povsem mogoče. O tem ni nobene dileme. Izvedbeno pa se to lahko zgodi iz dveh razlogov: prvič takrat, ko se sistem vzpostavlja, se pravi v sami osnovi, drugič pa takrat, ko so na objektu kakšne rekonstrukcije. Je pa to seveda najlažje izvesti med začetnimi deli.

Če je res, da je nekdo kakor koli že nepovabljeno in brez pooblastil snemal vladne seje, potem to pomeni, da je v naši državi neka paralelna država, ki je hotela biti promptno informirana o zadevah, obravnavanih na najvišji ravni v naši državi. Na podlagi afer in škandalov v drugih državah lahko sklepamo o zgolj dveh možnostih: ali to počnejo naše obveščevalne službe – lahko bi prisluškovale svojemu vodstvu – ali pa to počne nekdo tretji. To je lahko le nekdo, ki ni v vladi. V vsakem primeru pa to pomeni paralelno državo.

Kdo bi moral odgovarjati za ta nezaslišana dogajanja?

Če se je to res dogajalo, je to nezaupnica varnosti v vladnih krogih. Varnosti, ne vladi. Torej ne ministrom oziroma politikom, ampak nezaupnica strokovnjakom, ki skrbijo za varnost. V tem primeru je verjetno nastala penetracija v varnostni krog. Zelo verjetno se je ta zgodila z neposredno ali posredno pomočjo ljudi od znotraj.

Bo policija – v predkazenskem postopku jo usmerja ljubljansko okrožno državno tožilstvo – po vašem mnenju prišla na sled tem nepooblaščenim snemalcem ali pa so v tem primeru sledi preveč zakrite?

Načeloma bi takšno dogajanje morali odkriti, vendar glede na skopost informacij ostajam pesimist.