Pri uvedbi enotne cigaretne embalaže bi počakali na sosede

Poslanci bi povozili lastne sklepe in zamaknili poenotenje videza škatlic, sočasno pa ustanovili sklad za preprečevanje škodljivih vplivov kajenja.

Objavljeno
13. junij 2019 11.00
Posodobljeno
13. junij 2019 15.17
Kadilci bodo najverjetneje še dodatna tri leta na škatlicah opazovali srhljive podobe. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Ljubljana – Oblikovalci zdravstvene in davčne politike so se v zadnjih letih zelo trudili zmanjšati število kadilcev. Medtem ko je od junija za zavojček cigaret treba plačati deset centov več, bodo poslanci uvedbo že sprejetega ukrepa, ki naj bi dodatno zmanjšal njihovo privlačnost, poskušali zamakniti za tri leta.

image
IGD FOTO: Delo Infografika


Od januarja bi morale biti na policah le še cigaretne embalaže s točno določeno barvo in velikostjo črk, večino njene površine pa bi morala prekrivati zdravstvena opozorila. Za tak predlog so pred dvema letoma dvignili roko v vseh strankah, a z opozorili, da se premalo vlaga v preprečevanje kajenja. A poslanci so si, zaradi lobistov iz krogov tobačnih gigantov, premislili. Prihod enotnih embalaž bodo v državnem zboru, kamor so na začetku tedna z 38 podpisi poslancev iz vrst SMC, LMŠ, SAB, SD, NSi in Desusa vložili nov predlog, poskušali zamakniti do leta 2023.

Čeprav predvideva ustanovitev namenskega sklada za spodbujanje preventivnih dejavnosti za zmanjšanje te razvade – v katerega bi se glede na ocene zbranih trošarin lahko steklo od 800.000 do 1,6 milijona evrov – je vseeno vznemiril zainteresirano javnost. V koaliciji za preprečevanje zasvojenosti so ga kritizirali včeraj, zmotilo jih je predvsem navajanje spornih raziskav in lobiranje tobačne industrije, danes se bodo odzvali v slovenskem uradu svetovne zdravstvene organizacije.


Predlog diši gospodarstvu


Zakasnitev pozdravljajo v Spar Slovenija, saj bodo nove embalaže trgovcem prinesle kar nekaj dodatnega dela in birokracije, medtem ko bodo, če bo predlog prestal parlamentarno sito, pridobili več časa za prilagoditev delovnih procesov, ki jih takšna sprememba zahteva. Dodajajo še, da zadnji zaostritveni ukrepi na prodajo tovrstnih izdelkov sicer niso vplivali.

Predlog podpirajo tudi v Petrolu, saj bi poenotenje embalaže radi preložili vsaj do takrat, ko bodo tudi druge države okoli nas sprejele enak ukrep. »Če bi Slovenija izmed okoliških držav sama sprejela tak predlog, bi to pomenilo zmanjšanje konkurenčnosti in negativen vpliv na prodajo v tranzitu, predvsem na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah,« napovedujejo. Vpliva zaostrene zakonodaje na prodajo tobačnih izdelkov pri njih niso komentirali, dejali so le, da je skladno s pričakovanji.

image
IGD FOTO: Delo Infografika


V konkurenčnem OMV Slovenija pa pravijo, da skupek omejitev, ki opredeljujejo omejevanje uporabe tobačnih in povezanih izdelkov nedvomno vpliva na vidnost tobačnih izdelkov na prodajnem mestu in posledično na impulzne nakupe njihovih gostov na servisih. Kaj to pomeni v odstotkih, tudi oni ne razkrivajo.

Vlada si, z zvišanjem trošarin na tovrstne izdelke, ki ga je uvedla na začetku meseca, v proračunu obeta dodatnih 2,8 milijona evrov na leto, a le ob predpostavki, da se bo zaradi višjih trošarin prodaja znižala za le en odstotek. Na mesečni ravni naj bi prinesle 230.000 evrov več.

Lobiranje tobačne industrije je v DZ padlo na plodna tla.

Zamik uvedbe enotne embalaže ustreza zlasti trgovcem.

Višje trošarine bodo državi prinesle dodatnih 2,8 milijona evrov.