Tiskane izdaje
Zamenjava direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Klaudija Stroliga ni presenečenje. Pravzaprav je že dalj časa visela v zraku. Ne le pri zamenjavi oblasti, pač pa že pred tem so nekateri, tudi mediji, »neuspehe« urada povezovali z direktorjem. Ko pa se je načrt zamenjave direktorjev uradov, ki so bili imenovani v prejšnji vladi, prepletel še z »neuspehi« konkretnih oseb, je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo odgovorni minister našel ustrezno zamenjavo.
Stroligo je bil direktor urada za preprečevanje pranja denarja od njegove ustanovitve, torej več kot deset let. To je zaradi občutljivosti podatkov, s katerimi urad razpolaga, po mnenju ministra predolgo. To, da v vsem tem času uradu ni uspelo javnosti prepričati o utemeljenosti lastnega početja, za ministra ni sporno. Stroligo bi za uspeh nujno potreboval odmeven primer, kar pa so mu sodišča dosledno »preprečila«. V desetih letih je urad sicer obdelal več kakor sedemsto zadev in jih več kot 600 tudi zaključil. Bolj kot to pa je zanimiv podatek, da je v vsem tem času urad policiji oziroma državnemu tožilstvu posredoval obvestila o 127 sumljivih transakcijah. Pristojne policijske uprave so na državna tožilstva podale 47 kazenskih ovadb zaradi suma pranja denarja. Kljub temu imamo v desetih letih zgolj tri pravnomočne in še to oprostilne sodbe s tega področja. Poleg tega sta dve zadevah zadevi na sodišču absolutno zastarali, ker tudi po nekaj letih sodišče ni razpisalo glavne obravnave.
Minister se, kot je dejal, zaveda, da z zamenjavo Stroliga tega ne bo mogoče spremeniti. To je mogoče storiti le z vrsto ukrepov, ki nam jih svetuje odbor Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja. Ta pa ocenjuje, da je neuspešnost pri odkrivanju in preprečevanju pranja denarja v Sloveniji že alarmantna. Zato mora Slovenija do junija 2006 pripraviti poročilo o napredku. Spodobilo bi se, da bi bil na prvi strani omenjen direktor urada.
