Tiskane izdaje
Ljubljana – Želje mladih so pogosto nerealne, kaže poročilo organizacije Deloitte. Slovenija pri tem izstopa, saj se uvršča na tretje mesto med državami v srednji Evropi, v katerih si želijo študenti in nedavni diplomanti zaslužiti več od povprečne plače.
Kljub temu denar ni največja motivacija pri izbiri delovnega mesta. Za največ 5700 anketiranih študentov in nedavnih diplomantov s 14 vodilnih univerz v državah srednje Evrope je pri delu najbolj pomembna možnost profesionalnega razvoja. Anketiranci so izpostavili še dobre odnose z zaposlenimi in ugodno delovno okolje, kaže raziskava Prvi koraki na trgu dela, v kateri so preučevali poglede na delo in življenje mladih. Kar 88 odstotkov anketirancev ne bi imelo nič proti, če bi delali v starejšem kolektivu.
Delež mladih, ki delu pripisujejo pomembno vrednost, se je v primerjavi s podobno raziskavo v letu 2015 povečal za osem odstotnih točk. »To, da delu pripisujejo vse večjo vrednost, še ne pomeni, da so pripravljeni žrtvovati zasebno življenje. Želijo si delati v demokratično vodeni organizaciji, kjer bi bilo njihovo delo cenjeno,« razlaga Damjana Spruk iz Deloitte Slovenije.
Začetniki so samozavesti
Da imajo vodstvene sposobnosti, ocenjuje 80 odstotkov anketirancev. V prav vseh državah so samozavestni predvsem pri pričakovanjih glede prve plače po vstopu na trg dela. Slovenija se uvršča na tretje mesto po pričakovanjih glede prve plače. Začetniki na trgu dela si želijo 1315 evrov neto, kar je največ po Latviji in Estoniji.
Delo infografika.
Več kot tri četrtine mladih bi se zaradi službe preselilo. Mnogi vidijo mednarodne delodajalce kot ključ do uresničitve svojih kariernih ambicij, saj po njihovem mnenju ponujajo višje plačilo. »Beg možganov, s katerim se že nekaj časa soočajo mnoge države, je resna nevarnost za Srednjo Evropo,« meni Adham Hafoudh, vodja talentov v Deloitte v naši regiji.
Delodajalci bi po njegovem morali najboljše kadre obdržati s spodbujanjem poklicnega izpopolnjevanja, medgeneracijskega sodelovanja in demokratičnim vodenjem.
Slabo pripravljeni
Zaskrbljujoče je, da so anketiranci nad tem, kako so jih izobraževalne ustanove pripravile na trg dela, nezadovoljni. Manj kot petina se na realnost delovnega življenja počuti pripravljene, le 15 odstotkov pa meni, da so s svojo izobrazbo za iskanje službe dobro pripravljeni.
Te težave ne bomo zlahka odpravili, je povedal Adham Hafoudh, ki izpostavlja, da so podobne izsledke pokazale raziskave iz prejšnjih let. Podjetja in izobraževalne ustanove bi morali s študenti sodelovati tako, da bi bila vez med tema svetovoma bolj otipljiva in da bi bili mladi na delo bolj pripravljeni, je povedal Hafoudh.
