Tiskane izdaje
Portorož – Prve pripise vrednosti nepremičninam na podlagi drugega cikla množičnega vrednotenja lahko lastniki pričakujejo na začetku leta 2018, novi zakon o tem pa naj bi začel veljati že z novim letom. Spremenjeni modeli vrednotenja predvidevajo poenostavitve, lastniki pa bodo dobili možnost ugovora na pripisano posplošeno vrednost.
Eden od razlogov za spremembe v množičnem vrednotenju je pričakovani davek na nepremičnine, ki ga na ministrstvu za finance že pripravljajo.
Kaj se bo torej spremenilo v načinu množičnega vrednotenja nepremičnin? »Zakon o množičnem vrednotenju predvideva nadaljnjo uporabo podatkov, ki so zbrani v registru nepremičnin, vendar se bo delno spremenil nabor teh podatkov in tudi zaradi tega se bodo tudi pripisane vrednosti posameznim vrstam nepremičnin zelo spremenile. Na primer, pri vrednotenju zemljišč ne bo več upoštevana njihova dejanska raba, ampak namenska. Če je neko zemljišče stavbno, lastnik pa ga uporablja kot kmetijsko, to ni skladno z najgospodarnejšo rabo – vrednost zemljišču prinaša namenska raba, potencial zemljišča,« je za Delo povedala Neva Žibrik z ministrstva za finance, ki zaradi pričakovanega zvišanja vrednosti teh zemljišč sicer pričakuje nasprotovanje lastnikov.
Dušan Mitrović iz urada za množično vrednotenje nepremičnin na geodetski upravi je pojasnil, da so ob prvem množičnem vrednotenju le redke občine že imele sprejet občinski prostorski načrt (OPN), iz katerega so razvidni podatki o namenski rabi, zato so upoštevali dejansko. V tem času je OPN po podatkih ministrstva za okolje sprejelo že 140 občin, še nekaj več kot 20 jih je v zadnji fazi.
Samo še preverljivi podatki
Uporaba tega podatka in črtanje dejanske rabe je tudi skladno z načelom, da se v proces množičnega vrednotenja vključijo samo tisti podatki o nepremičnini, ki so zbrani sistematično in jih je mogoče dobiti iz javnih evidenc, so preverljive. O namenski rabi jih bodo v register nepremičnin prelile občine. »Po javnih razgrnitvah in sprejetih OPN se šteje, da so lastniki s stanjem seznanjeni,« je dejala Žibrikova in pojasnila, da se v skladu z načelom preverljivih podatkov v tokratnem vrednotenju ne bodo posebej ocenjevala zemljišča za gradnjo stavb, ki imajo sicer najvišjo vrednost. »V vrednotenje bodo prišle v naslednjem ciklu, ko bo na voljo evidenca stavbnih zemljišč,« je še napovedala.
Za določitev posplošene vrednosti nepremičnin bodo na geodetski upravi, ki bo tudi tokrat izpeljala vse postopke vrednotenja, upoštevali manj podatkov – ključni bodo dejanska raba, površina, leto gradnje ... – a bodo bolj natančni, ker bodo uradni. V prvem vrednotenju so uporabili več kot sto milijonov podatkov, po novem jih je 80 milijonov, je pojasnila Ema Pogorelčnik z geodetske uprave in spomnila, da zemljiška knjiga ravno zdaj sistematično ureja podatke pri nepremičninah oziroma lastnikih, pri katerih ni vpisana matična številka.
Vpliv posebne okoliščine
Lastniki so podatke, ki so vplivali na vrednost nepremičnin, včasih prilagajali glede na potrebe. »Z novim zakonom o množičnem vrednotenju bo podatek o neto tlorisni površini hiše ali stanovanja mogoče spreminjati samo na podlagi katastrskega postopka,« je povedala Pogorelčnikova. Smiselno je, da sta pozvali, da lastniki še pred novim letom preverijo, ali se podatki v registru nepremičnin ujemajo z dejanskimi. V dveh dneh posveta o nepremičninah je bilo večkrat rečeno, da bodo lastniki za špekulacije morali bolj odgovarjati. Če se lastnik na poziv geodetske uprave, naj uredi podatke o nepremičnini, ne bo odzval, bodo geodeti, ki bodo tako kot že zdaj, na terenu preverjali stanje, to naredili sami, in na stroške lastnika.
Novost, ki jo prinaša novi zakon o množičnem vrednotenju je, da bodo lastniki, ki se ne bodo strinjali s posplošeno tržno vrednostjo, lahko ugovarjali zaradi posebnih okoliščin – če bodo imeli v registru nepremičnin točne podatke. Tisti, ki bodo ocenili, da je njihova nepremičnina precenjena ali podcenjena zaradi mikrolokacije, poškodb, kakovosti za 20 odstotkov ali več, bodo podali ugovor na geodetsko upravo.
Navesti bo treba vrsto posebne okoliščine, ki bodo opredeljene v posebnem pravilniku. Če lastnik na seznamu ne bo našel posebne okoliščine, ki bo veljala za njegov primer, bo lahko najel cenilca, ki bo ocenil, ali ta okoliščina res najmanj 20 odstotkov vpliva na pripisano posplošeno vrednost. Odločitev o tem bo na koncu sprejela posebna komisija, medtem ko bo v prvem primeru brez stroškov za lastnika presojala geodetska uprava.
