Prihod zapornikov iz Guantanama negotov

Ljubljana - Brez te pravne podlage, o kateri bodo poslanci odločali aprila, ZDA niti ne morejo uradno zaprositi Slovenije za sprejem enega od priprtih, četudi - kot je pred dnevi povedal ameriški veleposlanik slovenskim medijem - si dva ali trije želijo priti k nam.

Sprememba zakona o tujcih, če jo bo potrdil parlament, je šele prva stopnica, ki omogoča, da Slovenija sprejme zapornika iz Guantanama. O tem bo na koncu (znova) odločal parlament, v katerem pa bo ta predlog težko dobil večino. Čeprav bi se dolgotrajni postopki uspešno končali, ni izključeno, da ne bi kdo o tej temi zahteval referenduma. Zato ne preseneča, da je premier Borut Pahor že izjavil, da bi »Američani razumeli«, če državni zbor vladne odločitve ne bo podprl. Da bo šlo na tesno, dokazujejo odzivi strank, ki smo jih zbrali včeraj.

Zakon o tujcih bo skoraj zagotovo dobil parlamentarno večino. V socialni demokraciji se sicer še niso odločili, kako bodo glasovali, a je pričakovati, da ne bodo nasprotovali predlogu vlade. LDS, Zares in Desus spremembe zakona podpirajo, ostro pa jim nasprotuje opozicija, zlasti SLS, SNS. V vsakem primeru je pričakovati burno parlamentarno razpravo, še zlasti zato, ker po zadnjih anketah javnega mnenja večina državljanov prihodu zapornika iz Guantanama nasprotuje. Raziskava Slovenski utrip kaže, da spremembam zakona o tujcih nasprotuje 71,7 odstotka vprašanih, podobno pa kaže tudi Večerova raziskava (v kateri je proti 71,2 odstotka vprašanih).

V LDS spremembe zakona o tujcih podpirajo tudi zato, ker ne ustvarjajo le pravne podlage za sprejemanje priprtih iz Guantanama, temveč usklajujejo slovensko zakonodajo z evropsko. Pri tem je poslanec Borut Sajovic opozoril: »Ljudje, ki so še v Guantanamu, niso več osumljeni terorističnih dejanj, saj proti njim ni bilo zbranih dovolj dokazov za nadaljevanje predkazenskega postopka. Gre torej za nekdanje pripornike in pri nas ti ljudje ne bi bili zaprti, temveč svobodni.«

Opozicija je proti

V SLS temu ostro nasprotujejo in so že sredi februarja podali zahtevo za sklic nujne seje odbora za zunanjo politiko. »V omenjenem primeru ne gre toliko za zapornika, ki naj bi k nam prišel, temveč za simbolno gesto, ko smo tako pripravljeni prevzeti odgovornost za politiko ZDA in njihove napake, medtem ko je ameriški kongres izrecno prepovedal preselitev zapornikov na ameriška tla,« je dejal Franc Pukšič. Kongres je res sprejel zakon, ki tem ljudem prepoveduje vstop na ameriška tla, da pa bi v ZDA ta zakon spremenili, je zaradi boja proti terorizmu in 11. septembra politično skorajda nemogoče.

Tudi v SNS nasprotujejo sprejemu zapornikov iz Guantanama. »Namesto da bi se na ministrstvu za notranje zadeve ukvarjali s pregonom gospodarskega kriminala, na vrat na nos pišejo zakone, na podlagi katerih bo Slovenija lahko izpolnila obljube, ki jih je Borut Pahor dal ameriškemu predsedniku Baracku Obami v zameno za kratek obisk in fotografiranje z njim,« je včeraj dejal Zmago Jelinčič.

Druga stopnica

Šele ko bodo spremembe zakona odobrene v parlamentu, bodo ZDA lahko uradno zaprosile Slovenijo za sprejem zapornika. Najprej bo o tem odločala vlada, ki bo – kot je razumeti sporočila iz Gregorčičeve – ta sklep znova dala v preverjanje parlamentu. Tu pa se lahko grdo zaplete. Karl Erjavec je namreč včeraj povedal, da bo peterica poslancev Desusa glasovala proti, saj gre po Erjavčevem mnenju zdaj za »enako, čeprav obrnjeno« vprašanje kot v času, ko je Slovenija pošiljala inštruktorje v Iran. »Takrat pa so bili vsi proti, češ da bomo varnostno ogroženi,« pravi Erjavec, ki očitno še ni pozabil kritik, ki jih je doživel kot takratni obrambni minister.

Franco Juri (Zares) zato očitno vidi rešitev drugje. Včeraj je ameriško administracijo ponovno pozval, naj »upošteva mednarodne konvencije ter prek pristojnih mednarodnih institucij izpuščenim zapornikom omogoči pridobitev statusa beguncev«. »To bi olajšalo sprejem zapornikov v tistih državah, ki so pokazale pripravljenost to storiti iz humanitarnih razlogov,« je zapisal v javnem pozivu.

ZDA: O tem odloča Slovenija

ZDA pravnih in političnih postopkov v Sloveniji ne komentirajo. Christopher Wurst, vodja oddelka za odnose z javnostjo na veleposlaništvu ZDA, nam je dejal, da gre za humanitarno gesto, ki je v vsakem primeru izključno odločitev Slovenije. V Guantanamu je sicer trenutno nastanjenih od 160 do 170 zapornikov. »Za številne med njimi menimo, da bi jih lahko naselili zunaj Guantanama,« je dejal Wurst in dodal: »To so ljudje, za katere domnevamo, da ne pomenijo nobene grožnje in si zaslužijo svobodnejše in srečnejše življenje.«

Slovenija zanimiva

Po uradnih podatkih že zdaj 38 nekdanjih zapornikov iz zloglasnega taborišča živi v 17 državah po vsem svetu (glej tabelo). V ameriškem veleposlaništvu so nam povedali, da v teh državah ni nobenih resnejših incidentov.

Veliko je nejasnosti tudi glede statusa človeka, ki bi ga sprejeli. Če bo Slovenija sprejela zapornika iz Guantanama, bo svobodno živel v naši državi. Po informacijah, ki jih je objavil sobotni Žurnal24 v pogovoru z ameriškim veleposlanikom v Sloveniji Josephom A. Mussomelijem, naj bi se za prihod v našo državo zanimala dva – gradbeni delavec in halal* mesar. Za Delo ameriška ambasada teh navedb včeraj ni hotela potrditi.