Raziskava upošteva podatke do 1. avgusta in tako ne vključuje novouvedenega hrvaškega t.i. kriznega davka, ki je začel veljati s 1. avgustom, prinaša pa dvoodstotni davek na vse zaslužke med 410 in 615 evrov ter štiriodstotni davek na prihodke nad 615 evrov. Ob upoštevanju tega davka bi bila po obdavčitvi prihodkov skupaj s socialnimi prispevki na prvem mestu Hrvaška.
Slovenija pri sami obdavčitvi dohodka z najvišjo 41-odstotno stopnjo ni na vrhu lestvice. Najvišjo obdavčitev prihodka imajo na Danskem, in sicer 62,3 odstotka, kar pa vključuje prej ločeno plačevanje socialnih prispevkov. Sledijo Švedska (56,7 odstotka) ter Avstrija, Belgija in Japonska (po 50 odstotkov), ugotavlja KPMG v letošnji raziskavi o obdavčitvi prihodkov in prispevni stopnji za socialno varnost.
Na svetovni ravni so najbolj obdavčeni prihodki v državah EU, vendar pa je trend, predvsem na račun vzhodnoevropskih držav padajoč, in sicer se je povprečna stopnja obdavčitve znižala z 41,1 odstotka leta 2003 na 36 odstotkov leta 2009. Padanje stopnje obdavčitve je posledica uvedb enotne davčne stopnje npr. v Estoniji in Bolgariji. Najbolj je stopnjo znižala Litva, in sicer v zadnjih treh letih za 18 odstotkov, pri čemer letos za devet odstotnih točk na 15 odstotkov.
V zahodni Evropi se stopnje, razen na Finskem, kjer se stopnja niža stalno na letni ravni, niso nižale. Irska je zvišala obdavčitev najvišjih dohodkov z 41 na 46 odstotkov.
Sledi azijsko-pacifiška regija, kjer se je povprečna stopnja obdavčitve dohodka znižala s 36,1 odstotka leta 2003 na 33,9 odstotka v letošnjem letu. Trend je posledica znižanj v manjših državah; Kitajska, Indija in Japonska v zadnjih sedmih letih niso spreminjale te obdavčitve.
V Latinski Ameriki povprečna stopnja obdavčitve dohodka znaša 26 odstotkov in se od leta 2003 ni spreminjala. Pri tem je uvedba obdavčitve dohodka v Paragvaju in Urugvaju nadomestila znižanje obdavčitve v Mehiki, Kolumbiji in Panami.