Prijazne enomesečne vinjete

Ob spreminjanju vinjetnega sistema cestninjenja osebnega potniškega prometa na slovenskih avtocestah je napoved uvedbe mesečne nalepke po besedah prometnega ministra Patricka Vlačiča le dodatna prijazna gesta, od katere nihče ne pričakuje velikega finančnega učinka. Pa naj stane 30 ali 35 evrov. Cena namreč še ni dokončno določena; cenik sedemdnevnih in letnih nalepk - po 15 oziroma 95 evrov - pa je vlada že določila in ga kljub morebitnim pritiskom iz Bruslja ne namerava spreminjati.

S spremenjenim vinjetnim sistemom naj bi državna avtocestna družba zbrala še manj denarja kot z veljavnim. In seveda precej manj, kot bi ga, če bi bil v rabi prejšnji odprto-zaprti sistem cestninjenja. Napovedovanje, koliko denarja bo priteklo v Darsovo blagajno, je lahko v teh kriznih časih precej tvegano. Tisti domači vozniki, ki še nimajo letošnjih letnih nalepk, bodo skoraj zanesljivo, če ne prej, pa 30. junija, kupili šestmesečne, ki se jim rok prodaje sicer izteka. To bodo storili tudi zgodnji tuji počitnikarji, kajti vsaj 30 evrov za pot na počitnice in nazaj je pač skoraj 35 evrov.

Napovedovanje, koliko tujih voznikov bo kupilo katere nalepke, je toliko bolj tvegano, ker nimamo skoraj nobenih izkušenj. Lani smo po hitropotezni uvedbi vinjetnega sistema vsi kupovali šestmesečne vinjete, katerih nadzor je bil nadvse preprost. Nadzorniki imajo več dela že letos z originalnim sistemom, še teže bo od polletja. Na srečo bi se zalogo neprodanih (in odpravljenih) šestmesečnih nalepk še dalo uporabiti: številka šest v zgornjem desnem kotu bi bila pač le lepotna napaka, saj je veljavnost vsake nalepke, ki ni letna, določena z luknjo do dneva izteka. Celo lepotno napako bi se dalo izničiti tako, da bi namesto sedemdnevnih nalepk uvedli šestdnevne. To bi verjetno pomenilo spremembo cene, v kar pa prometni minister nikakor ne bo privolil.

Določanje cen je v pristojnosti članic, Evropska unija se po Vlačičevih besedah lahko vmešava le v razmerja. Ta pa so povsem korektna. Minister je v primeru pritiskov pripravljen evropske kolege povprašati, zakaj ne obravnavajo tudi Češke, kjer je razmerje cene med letno in kratkotrajnimi nalepkami slabše, kot ga je določila slovenska vlada. Ali pa Avstrije, ki ima resda cenejše vinjete, a pobira denar še s predorninami, ki so za redne domače uporabnike cenejše. Tudi oni ne bi izvrtali pred dnevi odprte druge cevi pod Katschbergom brez njih.

Sicer pa o cenah kratkotrajnih nalepk niti ne kaže razpravljati, saj že hiter pogled k sosedom ali kam dlje pokaže, da niso visoke! Za okrog petsto kilometrov avtoceste med Strasbourgom in Parizom je treba recimo za eno vožnjo plačati več kot trideset evrov. In to ne v enem kosu, temveč tudi po dva evra: sistem je namreč enak tistemu, ki smo ga še lani poznali v Sloveniji. Malo odprt, malo zaprt. In imajo tudi svoj ABC: T-péage.

Večji finančni učinek kot od vinjetnega sistema v vladi upravičeno pričakujejo od dve petini višjih cestnin za tovorni (in avtobusni) promet. S hkratnim precejšnjim znižanjem trošarin naj bi tolikšna podražitev ne povzročila nevšečnosti na avtocestah, kakor so avtoprevozniki lani poimenovali blokade. Ob tem, da nam Bruselj kakšne diskriminacije tujcev ne bo mogel očitati, saj imajo tudi velike članice podoben sistem. Res pa se po francoskih avtocestah ne valijo tako nepregledne kolone tovornjakov kot pri nas, saj je več tovornega prometa na brezplačnih cestah. In res bo morda Petrol prodal manj goriva.