Prikrita grobišča tudi na Arehu

Maribor – Žalne slovesnosti na Arehu nad Hočami, ki jo je pripravila civilna iniciativa za reševanje vprašanj prikritih grobišč žrtev povojnih pobojev na Pohorju, so se udeležili tudi študenti zgodovine z mariborske Filozofske fakultete, Jože Dežman, predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, in Mitja Ferenc, zgodovinar z ljubljanske Filozofske fakultete, ki vodi raziskavo v tem delu Pohorja.

Dežman se je zavzel za to, da bi areško območje vsaj začasno razglasili za spominski park. »Z letošnjim sondiranjem smo odkrili 12 lokacij, dela pa se bodo nadaljevala spomladi,« je povedal. Kot je dejal, so bili po ustnih virih žrtve domačini, ki so jih obtožili nemštva, pa tudi ljudje iz drugih jugoslovanskih republik, celo ženske in otroci. Poboji so se začeli leta 1945 in trajali do januarja 1946. Dežman je napovedal, da bo komisija predlagala vladi, naj dovoli izkop na vsaj dveh lokacijah na areškem območju.

Po Ferenčevem je bilo Pohorje dolgo nekakšna »bela lisa« pri evidentiranju prikritih grobišč žrtev povojnih pobojev. Pred slabim mesecem so opravili ročno sondiranje na 14 krajih in na 12 se je pokazalo, da so pod zemljo posmrtni ostanki. »Glede na številnost lokacij, ki so med seboj oddaljene le po nekaj deset metrov, menimo, da bi bilo treba spomladi opraviti tudi strojno sondiranje,« je dejal Ferenc. Po Dežmanu in Ferencu v tej fazi raziskave še ni mogoče govoriti o številu zakopanih žrtev.

Iz torkove tiskane izdajke Dela