Priluškovanje Sanaderju in Janši ne bo šlo v javnost

Informacijska pooblaščenka je pritrdila sklepu vlade, v katerem je ta zavrnila zahtevo Dnevnikovih novinarjev o dostopu do vseh informacij javnega značaja o prisluškovanju Ivu Sanaderju in Janezu Janši leta 2004.

Objavljeno
08. maj 2009 12.50
Ti. K./STA
Ti. K./STA
Ljubljana - Informacijska pooblaščenka je zavrnila pritožbo Dnevnika zoper sklep vlade, s katerim je vlada zavrnila zahtevo Dnevnikovih novinarjev, naj jim odstopi vse informacije javnega značaja, ki jih je Sova ustvarila med prisluškovanjem hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju in Janezu Janši leta 2004. Dnevnik je napovedal, da bodo uporabili vsa pravna sredstva.

Kot piše današnji Dnevnik, so jeseni 2008 od pristojnih državnih ustanov zahtevali, da jim omogočijo "prepis oziroma kopijo zvočnih posnetkov in magnetogramov teh posnetkov ter informacij, ki jih je napravila Sova v obdobju od 1. januarja 2004 do 1. decembra 2004" in so se nanašali na prisluškovanje obema politikoma.

 

Dnevnik namreč meni, da obstaja utemeljen interes javnosti, da se ta zaradi nasprotujočih si javnih izjav o vsebini telefonskega pogovora med Sanaderjem in Janšo sama neposredno seznani s tem, kaj je res in kaj ni res. Sklicujejo se tudi na ugotovitve prejšnje vlade, da so bili Sovini prisluhi nezakoniti, kar pa je bilo pridobljeno na nezakonit način, ne more biti tajno.

 

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je pritožbo Dnevnika zoper sklep vlade ocenila kot neutemeljeno in jo je 4. maja zavrnila. V svoji odločbi je po pisanju Dnevnika pooblaščenka potrdila, da so zahtevane informacije dejansko informacije javnega značaja, vendar pa ne morejo biti prosto dostopne. Pooblaščenka se pri tem sklicuje na varstvo komunikacijske zasebnosti.

 

Sestavni del te zasebnosti so tudi človekova ravnanja, pri čemer "vanje sodi tudi pravica človeka do lastnega glasu, pravica na glasu". V človekovi besedi se izraža njegova osebnost, zato ima po mnenju pooblaščenke vsakdo pravico, da sam odloči o tem, kdo bo slišal vsebino njegove komunikacije z drugim človekom.

 

Informacijska pooblaščenka je presojala, ali je v konkretnem primeru pravica posameznika do komunikacijske zasebnosti močnejša od pravice do informacije javnega značaja, in je temu pritrdila. Ugotovila je tudi, da obstaja dvom o zakonitosti podatkov, ki jih je pridobila Sova in so ga izražali tudi visoki državni uradniki. Toda informacijska pooblaščenka trdi, da dvom in vložene kazenske ovadbe še ne zadoščajo za sklep, da so bili podatki dejansko pridobljeni na nezakonit način, saj o tem pravnomočno ni bil končan še noben postopek.

 

Pirc Musarjeva je, ko je obravnavala Dnevnikovo pritožbo, opravila tudi ogled "in camera", saj se je v Sovi seznanila z zahtevano dokumentacijo, pri tem pa je poslušala tudi posnetke telefonskih pogovorov, ki jih je zahteval Dnevnik. Ugotovila je, da v Sovi obstajata dve odredbi njenega nekdanjega direktorja Iztoka Podbregarja, na podlagi katerih je Sova izvajala prisluškovanje.

 

"Obe odredbi se nanašata na določljiv telefonski priključek v tujini. Telefonska številka, na podlagi katere so osebe, ki so bile udeležene v spremljanju mednarodnega sistema zvez, določljive, se nahaja v eni od odredb." Informacijska pooblaščenka je s tem po pisanju Dnevnika potrdila, da je Sova leta 2004 s Podbregarjevo odredbo zares prisluškovala telefonu, ki ga je uporabljal Ivo Sanader.

 

Musarjeva pa se ni opredelila o Dnevnikovem opozorilu, da je ustavno sodišče že leta 2007 pojasnilo, da se spremljanje mednarodnih sistemov zvez na podlagi odredbe direktorja Sove lahko nanaša le na območje zunaj državnega območja Slovenije, pri čemer lahko gre za spremljanje neke zadeve in ne za spremljanje konkretnega posameznika. Nekateri pravniki trdijo, da je za spremljanje konkretnega posameznika v takem primeru potrebna odredba sodišča, te pa Sova, ko je nadzorovala (Sanaderjev) določljiv telefonski priključek, ni imela.

 

Dnevnik je v svoji pritožbi na sklep vlade navedel vrsto zahtev in dokazov, o katerih se informacijska pooblaščenka ni opredelila. Informacijska pooblaščenka je po navedbah časnika tudi spregledala, da Dnevnik od vlade ni zahteval zgolj kopij zvočnih posnetkov, ampak tudi prepis posnetkov in magnetogramov teh posnetkov ter informacij. Zaradi navedenega bo Dnevnik v nadaljevanju s tožbo izpodbijal odločbo informacijske pooblaščenke, najprej na upravnem sodišču.

 

Vrhunec je prisluškovalna afera doživela spomladi 2007, ko je Dnevnik objavil, da je Sova pred volitvami leta 2004 prisluškovala telefonskim pogovorom med Sanaderjem in Janšo. Nekdanji premier Anton Rop je nato izjavil, da naj bi Sova med prisluškovanjem ugotovila, da sta se Sanader in Janša dogovarjala o ribiških incidentih v Piranskem zalivu. Janša je to kategorično zanikal in vložil tožbo proti Ropu.