Tiskane izdaje
Na to opozarja tudi Igor Kotnik, vodja strateškega pregleda obrambnega resorja (SPOR), ki je na obrambnem ministrstvu trenutno eden najpomembnejših projektov, saj bo na njem zasnovana reforma obrambnega sistema. Zaključno poročilo pregleda, ki bo obsegalo predloge ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ter vizijo razvoja do leta 2025, bo pripravljeno v prvi polovici tega meseca. »Struktura častniškega zbora je pred leti podpirala bistveno večjo obvezniško vojsko,« ugotavlja Kotnik in poudarja, da je z zmanjševanjem mobilizacijskega obsega častniški zbor postal znatno preobsežen.
Trenutno je v vrstah naše stalne sestave vojske le 2736 navadnih vojakov (38 odstotkov sestave), medtem ko je častnikov in podčastnikov skupaj 3076 oziroma 43,36 odstotka celotne stalne sestave Slovenske vojske, ki šteje 7094 pripadnikov. Poleg stalne sestave je v vrstah vojske tudi 1823 pogodbenih rezervistov, obvezna rezerva pa ima 2479 pripadnikov. Mobilizacijski obseg naše armade tako trenutno šteje 11.396 pripadnikov. Notranja struktura preobsežnega častniškega zbora se po njegovem namreč razlikuje od idealne piramidalne oblike.
Znatno preveč je tudi vojaških uslužbencev. »Pri vojaških uslužbencih gre za zlorabo koncepta in sistema, saj je bila izhodiščna zamisel zelo restriktivna. Vojaški uslužbenci bi morali biti le nekateri zelo jasni profili, ki niso poveljniki v klasičnem pomenu. Torej pravniki, zdravstveni delavci, psihologi, vojaški duhovniki, glasbeniki, informatiki ... Potem pa se je v zakonodajo prikradla dikcija »in drugi podobni«. »Pri tolmačenju takšnih odprtih dikcij znamo biti ljudje zelo inovativni, nikakor pa ne ustrezno restriktivni,« je za revijo Slovenska vojska pred kratkim povedal Kotnik. Da se število vojaških uslužbencev približuje številu 800, pa po njegovem presega vse razumne meje.
Alojz Šteiner, ki bo na jutrišnji slovesnosti prevzel generalštab kot peti načelnik, je v SPOR vodil vojaški del pregleda obrambnega resorja: »V pregledu smo ugotovili tisto, kar je dobro. Identificirali smo vsa tista področja in vprašanja, ki predstavljajo težavo.« Kot je na kratko dejal, je težav več, povezane pa so predvsem s kadri in razvojno paradigmo Slovenske vojske. Glede na to, da SV letos obeležuje svojo polnoletnost, bo Šteinerju morda le uspelo, da vojsko dokončno zasidra v želeni vojaški profesionalnosti, ki so jo obljubljali že vsi njegovi predhodniki.
Iz ponedeljkove izdaje Dela
