Tiskane izdaje
Koper – Kakšna bi bila Slovenija brez Primorske? Provokativno vprašanje nemalokrat postavijo Primorci, ko očitajo sonarodnjakom, da ne razumejo Primorske in da s svojim odnosom do nje povzročajo vsem več škode, kot imajo koristi od skupne države, da se torej temeljni namen pridružitve Primorske ni povsem izpolnil.
Po sedmih desetletjih od pridružitve matični domovini se Primorec nujno vpraša, ali se je pridružil matici ali mačehi, ali razume, zakaj je prav, da smo skupaj. In kdo ter kako naj gospodari s primorskim potencialom.
Primorci so bili veseli pariške mirovne pogodbe, s katero se je zanje začel čas velikega upanja in optimizma. Primorska je drago plačala osvoboditev izpod fašizma, saj je morala prepustiti avtohtona slovenska mesta in vasi ob morju Italiji, je pa v zameno dobila 46,6 kilometra obale od Debelega rtiča do Savudrijskega polotoka. Leta 1947 so v Kopru ustanovili pomorsko akademijo. Istega leta so začeli graditi Novo Gorico. Leta 1954 so ustanovili Splošno plovbo Koper (kasneje Piran). Splošno plovbo je v resnici ustanovila Udba, ki je tihotapila cigarete. To je dokazala muzejska svetnica dr. Nadja Terčon v svojem delu Usidrali smo se na morje. Toda denarja niso tlačili v zasebne žepe, kot to počnejo današnji tajkuni, pač pa so z zaslužki gradili primorsko (in slovensko) gospodarstvo. Leta 1958 je bila zgrajena Luka Koper, devet let kasneje prvi železniški tir. Koper je leta 1945 štel 6800 prebivalcev, leta 1965 jih je imel 16.000, zdaj jih ima 51.000.
Več si preberite v jutrišnjem Delu.
