Primskovljani bi izvzeli traso severne obvoznice

Kranj – Približno 200 krajanov Primskovega skrbi gradnja kranjske severne obvoznice, toda učinkovite rešitve ureditve prometa na vzhodnih kranjskih vpadnicah, kjer se vsak dan od krožišča Kranj vzhod do Mercatorja vijejo nepregledne kolone, očitno še nekaj let ne bo.

Lani nastala Civilna iniciativa Severna obvoznica Kranj je po besedah predstavnika Petra Ceferina imela s pristojnimi na občini že več pogovorov o umestitvi obvoznice v občinski prostorski načrt (OPN), pred kratkim pa so bili obveščeni, da je OPN, ki ga na občini pripravljajo od leta 2007, v zaključni fazi in da ga ni mogoče več spreminjati. Spremeniti ga bo mogoče šele po sprejetju.

Trasa obvoznice, zarisana že leta 1974, je v dveh različicah: prva poteka bliže severnemu robu naselja, druga pa po kanjonu Kokre. Obe sta nesprejemljivi zaradi hrupa, onesnaženega zraka in dolgih ter dragih viaduktov. Degradirali bi naselje in kanjon Kokre, so opozorili krajani in se zavzeli, da bi načrtovalci proučili predlog, ki ga je v 80. letih izdelal arhitekt Ciril Oblak. Po njem bi uporabili avtocestni priključek na regionalni cesti Škofja Loka–Preddvor (avtocesta bi služila kot obvoznica do priključka Kranj zahod), dopolnili bi avtocestni priključek Brnik, cesta pa bi se nadaljevala s samostojno vpadnico skozi Šenčursko gmajno in priključila pri trgovskem centru Tuš.

Na pripombe, da je potrebna bolj življenska in ekološka rešitev, ki ljudem ne bo poslabšala bivalnega okolja, pa tudi da bi morali v Kranju izboljšati javni prevoz, je načelnik urada za okolje in prostor Boštjan Gradišar dejal, da projekt že dolgo miruje, da pa bodo pobudo iniciative proučili in obljubil je sestanek v jeseni. »Za zdaj ni preostalo drugega, kot da traso pustimo, kot je bila zarisana leta 1974,« je povedal načelnik.

Proti različici, ki je bolj oddaljena od naselja, sta tako zavod za varstvo narave kot tudi ministrstvo za obrambo. Drugačne trase pa, kot je poudaril podžupan Janez Frelih, ni mogoče zarisati, dokler ne bo državnega prostorskega načrta, ki umešča na to območje Primskovega tudi hitro železniško progo in plinovod Južni tok.