Pripadnikom narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji se obeta deklaracija

V državnem zboru so danes obravnaval predlog deklaracije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji. Zahtevek za parlamentarno proceduro so vložili poslanci koalicijskih SD, Zares, LDS in DeSUS. Deklaracijo so podprle vse poslanske skupine z izjemo SNS in SLS.

Objavljeno
01. februar 2011 18.08
Ni. Č., delo.si
Ni. Č., delo.si
Ljubljana - Deklaracija govori o narodnih skupnostih pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji. Po besedah prvopodpisanega predlagatelja Mirana Potrča (SD) ustava zanje ne predvideva posebnega varstva kolektivnih pravic, so jim pa z ustavo zagotovljene individualne in človekove pravice.

V Deklaraciji o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ je zapisano, da okvirna konvencija Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin izrecno navaja prizadevanja držav pogodbenic, da upoštevajo potrebe pripadnikov narodnih manjšin, na območjih, kjer gre za njihovo "tradicionalno poselitev" ali za "znatno število pripadnikov".

Milan Potrč je poudaril, da deklaracija kljub neupoštevanju kolektivnih pravic ne bo posegla v ustavne pravice, niti ne bo določila novega pravnega položaja omenjenih manjšin.

Deklaracija konkretno prinaša ustanovitev sosveta pri vladi, ki bo predstavnikom države in novih narodnih skupnosti ponudil prostor za organizirano razpravo, vendar vladi ne nalaga novih obveznosti. Z deklaracijo se tako izražajo le splošna stališča do teh manjšin, saj jim bo omogočila bolj organizirano in institucionalno vključevanje v družbeno življenje ter skrb za lasten položaj in interese.

Po Potrčevih besedah, kot jih je navedla STA, je Slovenija politično in narodnostno dovolj zrela in samozavestna, da večeetničnost razume kot bogatenje lastne identitete, medkulturni dialog pa kot medsebojno spoštovanje različnih narodov in njihovih kultur.

Predlog deklaracije je po njegovih besedah nastajal leto dni, podprli pa so ga tudi vlada, državni svet, predsednik republike in varuhinja človekovih pravic. V današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin so jo podprli v vseh poslanskih skupinah z izjemo SNS ter SLS.

Kot je dejal Janez Ribič, so v SLS zadržani do predloga, saj so prepričani, da posega na področje, ki ga ustava ne ureja. Čeprav z deklaracijo DZ izraža splošno stališče, pa je mogoče sklepati, da lahko iz tega sledi priprava zavezujočih pravnih aktov, ki bodo tem narodnim skupnostim podelili več pravic, je dejal.

Še bolj kritičen je bil Zmago Jelinčič (SNS): "Gre za zelo perfiden način bivšega komunističnega proklamiranega bratstva in edinstva, ki se želi z deklaracijo vpeljati v slovensko državo." Poudaril je, da skrbimo za vse ostale, le za svoje ljudi ne. Vlada po njegovem tudi ne naredi nič za slovenske manjšine v tujini.