Tiskane izdaje
LJUBLJANA – Leta 1929 sta nemški ladji Bremen in Evropa potolkli dve desetletji stari rekord angleške Mavretanije, ki je zmogla neverjetnih 28 vozlov, torej 52 kilometrov na uro. Avgusta 1933 je Italija poslala v tekmo za prestižni modri trak svojo velikanko, 51.000-tonskega Kralja, ki je z najvišjo hitrostjo 29 vozlov premagal razdaljo med Herkulovima stebroma pri Gibraltarju in Kipom svobode pred vhodom v newyorško luko v štirih dneh, 13 urah in nekaj minutah. Prestižni trak je branil le dve leti, leta 1935 ga je z novim rekordom osvojila precej večja, 80.000-tonska francoska čezoceanka Normandija. Angleški družbi White Star (Titanik) in Cunnard sta si trak znova priborili, ko sta na Atlantik poslali Queen Mary in Queen Elizabeth. A čas velikih linijskih čezoceank je minil, poslej je tekma potekala v zraku.
Ni postal Marconi
Do letošnjega slovesnega krsta mogočne Coste Favolose v Trstu je bil MS Rex kar osem desetletij največja in najrazkošnejša italijanska potniška ladja. Zgradili so ga v ladjedelniški družbi, predhodnici današnje Fincinantieri s sedežem v Trstu, ki združuje ladjedelnice v Tržiču, Benetkah in na Ligurijski obali. Rex je bil tudi politični projekt, Mussolini in fašisti so pričakovali, da se bo Italija prav z njim vpisala med sodobne pomorske velesile in bo bodoči kralj svetovnih morij osvojil prestižni modri trak za najhitrejše prečkanje Atlantika. Kmalu zatem, ko so dokončali 48.000 ton težko velikanko Conti de Savoi in je dežela Krištofa Kolumba vstopila v mednarodno tekmo, so 1. septembra 1930 v ladjedelnici Cantiere Navale di Sestri Ponente blizu Genove položili kobilico za 51.000 ton težko ladjo, septembra 1931 sta jo na slovesni splavitvi kralj Viktor Emanuel III. in njegova žena, kraljica Elena, krstila za Rexa.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Rexa ima v svoji zbirki tudi hollywoodski igralec Nicholas Cage
