Priprava tožbe proti plinskemu terminalu

Koper, Trst – Slovenska vlada se odloča o tožbi proti italijanski vladi pred Evropskim sodiščem v Luksemburgu zaradi plinskega terminala. Novico so neuradno potrdili predstavniki enega od slovenskih ministrstev. Priprave na odločitev potekajo pod oznako strogo zaupno.

Kako bo Slovenija uspela s to potezo pred evropskimi sodnimi in političnimi organi, nihče ne ve, še posebno, ker je Bruselj že večkrat izrazil naklonjenost gradnji plinskih terminalov v severnem Jadranu. Močno pa narašča nasprotovanje v Trstu. Tudi zato, ker postaja vse bolj jasno, da bi plinski terminal v Žavljah oviral poslovanje tržaškega in (deloma) tudi koprskega pristanišča.

Ko je italijanski minister za gospodarski razvoj Corrado Passera trdil, da vsi ključni deležniki v Trstu podpirajo plinski terminal, je to trditev javno demantirala tudi Marina Monassi, predsednica pristaniške uprave Trst, ki je javno izjavila, da nihče nima pravice ovirati nadaljnjega razvoja tržaškega pristanišča.

Prihod plinskih tankerjev in procedure bi tako ali drugače ovirale prihod drugih ladij, predvsem tankerjev s surovo nafto, kontejnerskih ladij in ro-ro promet. Vsi ti terminali so povsem blizu načrtovanemu plinskemu terminalu v Žavljah.

Resno ogroženi tržaški naftni posli

Minule dni so iz tržaške pristaniške uprave sporočili, da je pretovor surove nafte njihov najpomembnejši posel, saj bodo v letu 2012 pretovorili kar 35 milijonov ton. Predsednica skupine TAL, Ulrike Andres, pa je minuli petek v Trstu povedala, da nameravajo že v prihodnjem letu v Trst pripeljati več kot 500 tankerjev s surovo nafto; od Trsta do Ingolstadta nameravajo pripeljati več kot 40 milijonov ton nafte.

Trst bo s tem postal največje italijansko pristanišče za pretovor nafte (prehitel bo Genovo) in 10. (doslej 12.) največje tovrstno pristanišče v Evropi. Gradnja plinskega terminala pa bi resno posegla v tržaške naftne posle.

Vse glasnejši slovenski zamejci

Vse bolj glasni so tudi slovenski zamejci, saj bodo zaradi plinskega terminala ponovno najbolj na udaru. Država jim je že napovedala uveljavitev služnostne pravice, da bi na ozemljih od Padrič do Žavelj (do terminala) lahko speljali potreben električni daljnovod. Slovenci so obupani, saj so jim že doslej pri številnih državnih infrastrukturnih posegih odvzeli veliko zemljišč. Zato tudi slovenska manjšina pričakuje od vlade matične države podporo.

V osmih dneh že tretjič protesti

Drevi ob 20. uri bodo v Trstu že tretjič v osmih dneh javno protestirali proti načrtovani postavitvi plinskega terminala v Žavljah. Demonstracije pripravlja več okoljevarstvenih organizacij, tokrat v starem pristanišču, kjer se bo predsednik dežele Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo sestal z italijanskim okoljskim ministrom Corradom Clinijem.

Povsem drugače podpirajo Hrvati načrtovani terminal za zemeljski plin pri Omišlju na Krku. Hrvaška politika in javnost sta naklonjeni načrtu, da Hrvatska elektroprivreda (Hep) in vlagatelji iz Katarja nedaleč od že obstoječe naftne industrije oziroma terminala za nafto zgradijo še plinski terminal. Podrobnosti bo Hep javnosti sporočila še v tem tednu. Nedavno se je o tem v Katarju pogovarjal tudi Ivo Josipović. To naj bi bil projekt, ki bi vsaj nekoliko potolažil Hrvaško po izgubi priključka na Južni tok.