“Prišlo je do pomembnega spravnega premika”

Ljubljana - Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je v letu 2006 evidentirala 102 lokaciji prikritih grobišč, od katerih so s tako imenovanim sondiranjem na 12 lokacijah potrdili obstoj grobišč. Prekopana so bila tri grobišča (Brezno pri Konfinu, Lovrenška grapa in Škofja Loka), v katerih so našli skupaj 120 žrtev, so predstavniki komisije povedali na današnji novinarski konferenci. V poročilu o delu za lansko leto sicer komisija ugotavlja, da je lani prišlo do “ pomembnega spravnega premika”.

Od leta 2002 je bilo skupaj odkritih 512 lokacij prikritih grobišč v 92 občinah (samo v Ilirski Bistrici jih je 120), lani pa je komisija za sondiranja in prekope porabila skoraj 72.200 evrov (17,3 milijona tolarjev). Kriminalist in član komisije Pavel Jamnik je poudaril, da so lani pripravili metodološka izhodišča za način sondiranja grobišč in izkopa žrtev z arheološko metodo ter za antropološko raziskavo skeletnih ostankov. Ta metodologija je bila osnova za izkopavanja, katerih temeljni namen je najti žrtve, ki jih je mogoče tudi identificirati. Tako je svojcem žrtev omogočeno, da svoje sorodnike po 60 letih pokopljejo, je podaril.

Dežman: Prihaja do sprejemanja ugotovljenih dejstev brez “agresivnega ugovarjanja”

“Pomemben spravni premik” je posledica dejstva, da po oceni komisije, ki jo vodi zgodovinar Jože Dežman, prihaja do sprejemanja ugotovljenih dejstev brez “agresivnega ugovarjanja”. Komisija ugotavlja tudi pripravljenost, da "priznamo trpljenje sočloveka in sočustvujemo z žrtvami in da spoštujemo doslej zanikano bolečino njihovih svojcev, pa tudi dojamemo muke vesti, ki bremenijo storilce in njihove potomce", je zapisano v poročilu komisije. Pokazalo se je, da omenjeno dogajanje svojci žrtev in ljudje, ki so živeli pod bremenom groze v okolici morišč in grobišč, doživljajo kot olajšanje.

V poročilu še piše, da je bil prispevek komisije k spravnemu procesu tudi uveljavitev metodologije, ki je bila uporabljena v omenjenih treh prekopih. Pri prekopu v Bodovljah leta 2005 se je namreč pokazalo, da izkop brez arheološke metode bistveno osiromaši obseg podatkov, ki bi jih lahko dobili o žrtvah in okoliščinah pomora. Sedanja kakovost opravljenih prekopov je vsaj na ravni tistih, ki jih opravljajo na Hrvaškem in v BiH po vojnah v 90. letih, piše v poročilu. Jamnik je povedal, da so metodologijo pripravili tudi na podlagi obiskov v omenjenih državah.

Dejal je, da so poleg omenjenih treh prekopov opravili tudi dve sondiranji, s katerimi potrjujejo obstoj morišč in grobišč na posameznih lokacijah. V Kidričevem jih niso mogli potrditi, medtem ko so sondiranja na Pohorju potrdila grobišča na 12 od 14 lokacij, do katerih med drugim pridejo s pomočjo pričevanj.

Osnovna ureditvena načela za ureditev statusa in urejanje grobišč
Komisija je lani sprejela osnovna ureditvena načela za ureditev statusa in urejanje grobišč, katerih obstoj je potrjen. V skladu z njimi je bil urejen prireditveni prostor Pod Krenom v Kočevskem Rogu, s celjsko občino pa je komisija začela pogajanja o ustrezni ureditvi grobišč na Teharjah, piše v poročilu.

V letošnjem letu se bo komisija vključila v postopke sprejemanja novele zakona o vojnih grobiščih, v kateri bi bila predvidena ustanovitev zavoda, ki bi skrbel za vojna grobišča, komisija bo predlagala spremembo napisov na moriščih/grobiščih ter opredelitev postopkov sondiranja in prekopa, identifikacije žrtev in gradnjo kostnic.

Komisija si bo še prizadevala za nadgraditev pobud za celovito ureditev parkovnega območja Kočevski Rog, glede na številna morišča in grobišča pa bo predlagala parkovno ureditev in zaščito na Pohorju in na nekaterih drugih območjih. S sondiranjem bi bilo treba raziskati najbolj obremenjena urbana okolja, predvsem na območju Maribora in Celja, še piše v poročilu o delu komisije.