Pritiske so izvajali vsi, komisija pa je ostala neomajna

Letošnja medijska pogača, težka približno 3,6 milijona evrov, ki jo podeljuje Ministrstvo za kulturo, je vendarle razdeljena. Med več kot 400 prijavljenimi projekti je 120 odobrenih (med njimi tudi dva Delova, Potrebujemo kritike! in Dinamika misli).

Objavljeno
04. september 2009 23.12
Klara Škrinjar
Klara Škrinjar
Ljubljana - Letošnja medijska pogača, težka približno 3,6 milijona evrov, je vendarle razdeljena. Mediji, ki so spomladi svoje projekte prijavili na javni razpis kulturnega ministrstva za sofinanciranje medijev, bodo namreč v teh dneh prejeli odločbe; med več kot 400 prijavljenimi projekti je 120 odobrenih (med njimi tudi dva Delova, Potrebujemo kritike! in Dinamika misli). »Nekateri mediji so glede na svoj status avtomatično pričakovali denar,« je včeraj dejal predsednik strokovne komisije za programske vsebine medijev Marko Milosavljević. A se je, kot je zatrdil, kljub pritiskom in ohlapni zakonodaji komisija odločala povsem strokovno in neodvisno.

Gre za dva razpisa: eden je splošen, ki vključuje tiskane in elektronske medije, vreden 1,4 milijona evrov, in eden za programe posebnega pomena v vrednosti 2,2, milijona evrov. Vojko Stopar, direktor direktorata za medije, je dejal, da so bili sprva v veliki dilemi, ali in kako se sploh lotiti delitve državne pomoči za medije, saj je zakonodaja nedodelana, merila pa ohlapna. Za tiskane medije, denimo, med merili najdemo zagotavljanje rednega in objektivnega ter uravnoteženega političnega delovanja ali pa kakovost, izvirnost, komunikativnost in ažurnost avtorske obravnave. »Kdo in kako lahko izmeri, ali neki medij zagotavlja redno in objektivno politično delovanje?« se sprašuje Stopar. Z novo medijsko zakonodajo naj bi bil ta sistem bolje urejen.

Milosavljević je opozoril na še en neizdelan vidik delitve državnih pomoči - nadzor nad namensko porabo denarja. »Pričakujemo, da bo izvajanje projektov kulturno ministrstvo bolj skrbno nadzorovalo, saj vemo, da nekateri mediji doslej potem tega denarja niso nikoli videli, ker so ga, denimo, direktorji porabili za svoje namene in načrte.« Stopar je pojasnil, da bodo nadzor poostrili. Je pa bila komisija nad nekaterimi vlogami presenečena, saj so bili mnogi projekti slabo pripravljeni, zdi se, tako Milosavljević, da so nekateri mediji avtomatično glede na svoj status ali neke druge okoliščine pričakovali, da bodo dobili denar.

Očitke, da so nekateri zaradi neustreznega odločanja in vrednotenja projektov ostali brez državne pomoči, je Milosavljević zavrnil. »Res je, da so mnogi, ki denarja niso dobili, prepričani, da si ga zaslužijo, a tukaj imate opraviti s komisijo, ki je po vseh merilih strokovna in ki je delovala povsem neodvisno - tako od političnih kot tudi ekonomskih pritiskov, čeprav smo se srečevali z njimi.« Poleg tega niso ocenjevali medija, temveč projekte oziroma programske vsebine. Med njimi je bil, mimogrede, tudi tak, ki je za en sam članek, ki ni niti komentar ali kolumna, na mesec pričakoval 1500 evrov oziroma 18.000 evrov na leto, nekdo pa je med drugim navedel, da potrebuje denar tudi za nakup avtomobila. Pa tudi sicer je komisiji, ki jo po novem poleg Milosavljevića sestavljajo še Jure Apih, Melita Poler Kovačič, Jože Vogrinc in Mojca Planšak, res težko očitati medijsko nestrokovnost.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela