Tiskane izdaje
Merila za prehod v srednje šole z omejenim vpisom so navsezadnje sprejeta. Veljala naj bi vsaj tri leta, minister pa že zdaj sumi, da bodo šolarji, ki se naslednje leto ne bodo mogli vpisati na izbrano srednjo šolo, predvsem pa njihovi starši, zagnali vik in krik.
Kakor koli obračamo in tehtamo rešitve za pravšnja merila, nikoli ne bodo zadovoljila vseh. Solzam se nikdar ne bo mogoče izogniti, a zanje bodo »krivi« tudi šolarji sami. V letošnji drami z merili bolj moti, da so bila izbrana pod pritiskom in v naglici. Minister je članom strokovnega sveta za splošno izobraževanje očital, da mečkajo s sprejetjem meril, ki jih je pripravil zavod za šolstvo, da so neodgovorni in da kršijo zakonsko obveznost. Člani sveta pa so v svoj zagovor med drugim povedali, da so na predlog merila zavoda za šolstvo čakali več mesecev. Skrb zbuja to, da so člani sveta merila sprejeli pod pritiskom ministra, ki je bil razočaran, ker jih niso že dober teden dni prej – ker se mudi. Minister je dal »neodgovornemu« svetu še eno priložnost, da sprejmejo merila, a takšna, kakršna je predlagal že zavod. Tista torej, ki jih je svet že enkrat zavrnil. Precej komična situacija. Kljub temu pa je bil minister včeraj dobre volje, ko je razglasil elektronsko glasovanje sveta o merilih. Oddahnil si je, medtem ko se vsaj polovica krovnega sveta za sprejemanje šolskih odločitev sprašuje, zakaj je takšno strokovno telo sploh potrebno, ko pa jih sprejema pod pritiskom in v časovni stiski.
Merila – za del stroke niso pravična in so sprejeta za nazaj, saj prihodnji devetošolci niso vedeli, da bo za prehod v srednjo šolo štel tudi uspeh 7. in 8. razreda – imamo. A minister je že namignil, da bo treba po treh letih razmisliti o novi zasnovi prehoda iz osnovne šole. Najbliže so mu sprejemni izpiti; ker se obnesejo tudi v tujini in ker na marsikateri šoli pomenijo primerno sito za šolarje.
