Privatizacija NLB trn v peti nekdanjega ministra

Ljubljana - Minister za razvoj Jože P. Damijan je v torek nepreklicno odstopil. Kot je povedal, je to storil iz osebnih razlogov in ne zaradi nesoglasja s finančnim ministrom Andrejem Bajukom glede privatizacije Nove Ljubljanske banke (NLB).

Kot smo že pisali, sta bila omenjena ministra v polemiki glede prihodnje lastniške sestave NLB na nasprotnih bregovih. Damijan je zastopal stališče o zmanjšanju deleža države v NLB na dobrih 25 odstotkov (model 26xy), delež belgijske banke KBC pa bi se povečal. Damijanovo nekoliko liberalnejše stališče je bilo v nasprotju s stališči finančnega ministra Bajuka, ki je izjavil, da “si ne moremo privoščiti, da bi imeli na takšnem sektorju, kot je bančništvo, samo agregat tujih podružnic. Država mora imeti vpliv, in sicer tako, da na podlagi širokega političnega konsenza zagotovi, da bo sistem deloval in da bomo imeli ustanove, ki bodo opora slovenskemu podjetništvu.”

Eden poglavitnih razlogov naj bi bilo tudi dejstvo, da bi, če bi belgijska banka KBC prevzela NLB, izgubili nadzor nad banko, saj bi ga opravljali belgijski regulatorji. Damijan je želel Bajukove trditve preveriti z neodvisnim pravnim mnenjem, ki bi preverilo tudi novelo zakona o bančništvu. Prav na določbah iz sprememb tega zakona temeljijo Bajukove trditve. Premier Janša se je v sporu odločil takole: če se Bajuk s pripravo pravnega mnenja strinja, ga bomo naročili, sicer pa ne. In minister Bajuk je odločil, da takšnega mnenja ne potrebujemo.

Po besedah dobro obveščenih je Damijan sklenil, da pri preoblikovanju NLB ne bo popustil in da bo nepreklicno odstopil, če bo vlada izbrala rešitev, drugačno od kompromisa, ki ga je jeseni predlagal njegov odbor za reforme.

Mramor o privatizaciji NLB

Lastniki NLB, bodisi slovenski bodisi belgijski, bodo morali poskrbeti predvsem za povečanje kapitala banke, ki bo omogočilo nadaljnji razvoj NLB. Država bi morala poskrbeti za preusmeritev dela svojih naložb v NLB, je povedal nekdanji finančni minister Dušan Mramor. Pri NLB je bil vedno problem, kako lahko država zagotovi še dodatni kapital za rast banke. Pri vsakem povečanju kapitala bi morala prispevati tretjino. Večkrat je bil argument KBC, da so oni pripravljeni vlagati v NLB, pri tem pa da je problematično lastništvo države, ker da banka zaradi njega ne more rasti, dodaja Mramor.

Janša: Damijan ni odstopil zaradi Bajuka

Premier Janez Janša je zavrnil namige, da je Damijan odstopil zaradi razhajanj s finančnim ministrom. Kot je dejal, koncept nadaljnje privatizacije še ni sprejet oziroma potekajo aktivnosti pred sprejemom tega koncepta. V prvi vrsti so to razgovori s strateškim partnerjem in solastnikom NLB, belgijsko bančno-zavarovalniško skupino KBC. Usmeritve, ki jih je pri tem sprejela vlada pa so bile usklajene tudi z ministrom Damijanom, je še dejal premier.

"Odločitev Damijana obžalujem, vendar spoštujem, zaradi narave odstopa pa jo težko komentiram," je povedal premier Janša. Ob tem je dodal, da bodo gospodarske in socialne reforme tekle po načrtih naprej, tudi po zaslugi Damijana, brez katerega bi priprava predlogov reform potekala bistveno počasneje.

Do nadaljnjega bo “Damijanovo” službo vodil Andrej Horvat

Premier Janša je še dejal, da se je odločil, da zaenkrat ne bo predlagal novega ministra brez listnice, do nadaljnjega pa bo službo vlade za razvoj vodil dosedanji državni sekretar v tej službi Andrej Horvat.

Prekmurec Andrej Horvat je, predenj je prestopil v vladno službo za razvoj pod vodstvom Jožeta P. Damijana, delal v Pahorjevem svetu za področje gospodarstva, financ in razvoja. Damijan je bil z ekipo na ministrstvu za razvoj zelo zadovoljen: “To so sodelavci, s katerimi ne le koordiniraš reforme, ampak greš z njimi zvečer tudi na pivo, igraš nogomet, namizni ali pravi, greš skupaj smučat ali jadrat. Smo izjemno homogena ekipa in mislim, da bomo skupaj zelo dobro sodelovali," je januarja letos dejal minister, po tem pa odigral partijo namiznega nogometa z Andrejem Horvatom. "Ministrstvo za razvoj bi moral voditi minister, za katerega bi bilo jasno, da je številka dve vlade. Odločitev za državnega sekretarja je slaba, ne bo pa usodna za reforme, ki so neizogibne," je Pahor komentiral postavitev Dimajnovega “naslednjika”.

Damijanovega odstopa niso pričakovali

V dnevniku Finance so že v ponedeljek objavili izjave “dobro obveščenih” o morebitnem odstopu ministra Damijana in o škodi, ki bi s tem nastala.

Mićo Mrkaić, FOV: "Nobene bojazni ni, da bi Damijan odstopil, saj je zastavil reformni projekt in dobro ve, da ga mora izpeljati do konca."

Matjaž Gantar, KD Holding: "Med pomembnejšimi nalogami te vlade so prav reforme. Če odstopi minister, ki naj bi reforme koordiniral, lahko to vsaj za nekaj časa upočasni njihovo izvajanje, kar seveda ne bi bilo dobro. Sicer pa je premier odločen, da vlada reforme izpelje, zato bi odstop Damijana pomenil le trenutno neugodnost, usodnih posledic pa ne bi imel. Za Jožeta P. Damjana pa bi to gotovo pomenilo izgubo priložnosti, da se dokaže."

Matej Lahovnik, LDS: "Minister za razvoj ima glede na formalne pristojnosti in odgovornosti bolj vlogo nekakšnega osebnega svetovalca predsednika vlade za ekonomska vprašanja kot pa vlogo resornega ministra. Zgodovina nas uči, da nihče ni nenadomestljiv. Dvomim, da sta Janša in Damijan kakšni posebni izjemi."

Zmago Jelinčič Plemeniti, SNS: "Odstop ni smiseln. Smiselno pa bi bilo, da bi Damijan popravil nekatera svoja stališča, ki so ponekod zelo kruto liberalno kapitalistična. Ima pa dovolj dobrih zamisli, ki bi se jih dalo izpeljati. Seveda bi se moral tudi on navaditi poslušati šefa. V primeru prodaje NLB glede na njuno razhajanje mnenj odstop ne bi pomenil velike gospodarske škode, ampak korist, saj je za narod zelo pomembno, da ima lastno banko. Zagotovo pa bi bila škoda večja za Damijana, saj ne bi mogel izpeljati tudi drugih reform, ki bi si jih želel, medtem ko bi Janša zagotovo pobral in implementiral njegove ideje."