Agencija za varstvo konkurence (AVK) je 12. januarja proti Pro Plusu uvedla postopek ugotavljanja kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in pogodbe o delovanju EU.
Včeraj smo dobili odgovor Andreja Matvoza, v. d. direktorja AVK, ki je potrdil, da se pri njih ukvarjajo s primerom Pro plus in da bodo ravnali po zakonih − kljub zavedanju, da lahko takšni postopki trajajo več let. Kasneje je AVK na svojem spletnem mestu objavil, da je uvedel postopek proti podjetju Pro plus zaradi ugotavljanja kršitve 9. člena zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Celoten sklep si lahko preberete na tej povezavi.
Televizijske programe prek antene spremljalo 250.000 gledalcev
Naj spomnimo, da se je Pro plus pred časom odločil, da od 16. januarja naprej programa Pop TV in Kanal A ne bosta več na voljo v prizemni tehniki. Za gledalce, ki so televizijske programe spremljali prek antene, je to pomenilo konec sprejemanja teh dveh programov. Po lanskoletnih podatkih je bilo uporabnikov, ki so spremljali televizijske programe prek antene, še okoli 250.000. Če so želeli še naprej spremljati programe Pro plusa, so morali postati naročnik paketov enega od ponudnikov kabelske, internetne ali satelitske televizije.
Pro plus, ki ustvarja najbolj priljubljena televizijska programa, se je za to potezo odločil zaradi racionalnosti poslovanja. Z umikom z DVB-T (antenskega sprejema) bo namreč prihranil skoraj milijon evrov na leto, ki jih je doslej plačeval za uporabo infrastrukure. Takrat so se v javnosti pojavile informacije, da družba Pro plus od glavnih operaterjev zahteva za predvajanje njihovih vsebin tri evre na uporabnika.
Prvi se je na to situacijo odzval Telemach, ki je potrdil, da bo ponujal vse programe Pro plusa v svojih osnovnih programskih shemah. Hkrati so začeli tudi komunikacijsko akcijo trženja satelitske Total TV za vse uporabnike, ki nimajo dostopa do kabelske ali internetne televizije, in zatrdili, da ne bodo dvignili cen končnim uporabnikom.
Drugi trije večji ponudniki se takrat niso odzvali na situacijo, zato je marsikoga presenetila napoved podražitev, ki so jo pred dnevi sporočili iz družb T-2, Simobil in Telekom Slovenije. Njihove storitve, ki so povezane s televizijskimi programi, se bodo podražile za okoli tri evre. Kljub temu da nihče od operaterjev podražitev ni uradno in neposredno povezal s potezo Pro Plusa, se pojavlja vprašanje, ali gre v tem primeru za kartelno dogovarjanje.
Akos: Operaterji nimajo obveznosti, da naročnikom dajo možnost izbire
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), se je odzvala na vprašanje, ki se čedalje pogosteje pojavlja pri potrošnikih − zakaj nimamo možnosti, da sami izberemo programe, ki jih želimo spremljati in zanje tudi plačamo? »Gre za poslovno odločitev operaterjev, ki sami oblikujejo programske sheme. Operaterji nimajo zakonske dolžnosti oziroma obveznosti, da dosedanjim naročnikom ponudijo možnost odločitve, ali ti želijo plačevati za programe Pro Plusa,« so sporočili.