Ljubljana – Vodstvo Kliničnega centra, ki naj bi kmalu v imenu spet imel pridevnik univerzitetni, kot ga je že nekoč, načrtuje, da bo ta največja medicinska ustanova pri nas letos porabila nekaj več kot 328 milijonov evrov, ravno toliko pa bi jih tudi pridobila. Člani sveta zavoda so na včerajšnji seji sicer pozdravili ta načrt in ga tudi potrdili, a so hkrati opozorili, da s sedanjim načinom financiranja, ne glede na številne ukrepe racionalizacije, ni uresničljiv. Seznanili pa so se tudi z odzivom vodstva na negativno revizijsko poročilo računskega sodišča.
Generalna direktorica Kliničnega centra mag. Darinka Miklavčič se je strinjala, da bo res zelo težko doseči poslovanje zavoda z ničlo. Lani je imel za skoraj 2,8 milijona evrov izgube, leto prej še nekaj deset tisoč evrov več. »Na vseh področjih smo postavili projektne skupine in sprejeli ukrepe za racionalizacijo. Z vključitvijo farmacevtov v klinično zdravljenje se je zmanjšala poraba zdravil. A kljub temu vsega ne bo mogoče urediti z notranjimi rezervami,« je dejala Miklavčičeva. Pripravljajo podlage za optimizacijo dela, da bi bila poraba časa najboljša in tudi delitev dela ustrezna – da na primer zelo visoko kvalificirani zaposleni ne opravlja preprostih nalog.
Denar ne sledi bolniku
Eden od problemov, s katerim se soočajo, je, da sedanji način financiranja ni tak, da bi »denar sledil bolniku«. Zavod že več let opozarja, da ne dobiva plačila za terciarne bolnike – številne zdravstvene ustanove pošiljajo k njim svoje najtežje bolnike, katerih zdravljenje je najzahtevnejše in najdražje, ni pa ustrezno ovrednoteno. Klinični center po besedah strokovne direktorice prof. dr. Aleksandre Markovič polovico denarja nameni za okoli 20.000 »dragih« bolnikov (kar je približno petina vseh). Veljavni sistem evidentiranja je star deset let, v tem času pa je stroka tako napredovala, da tretjine dela ne morejo prikazati, ker ni šifer za posege, ki so se razvili v tem času.
Tudi zaposlitveni načrt so omejili le na najnujnejše potrebe, a se zdi, da niti razpisana mesta ne bodo zapolnjena, ker preprosto ni dovolj zdravnikov. »Premalo jih je v vsej Evropi. S sindikatom Fides in zbornico se dogovarjamo, da se vsi skupaj lotimo tega problema. KC je na pomembni prelomnici – ko se je ustanavljal, so se tukaj zaposlili trije ali štirje zaporedni letniki medicincev. Zdaj se bodo začeli upokojevati. Če bi se vsi upokojili takrat, ko bi imeli izpolnjene pogoje, bi nam grozila kadrovska katastrofa. Dogovarjamo se o upokojitvah za štiri ure,« je razložila Markovičeva.
Uvajanje pomočniških profilov
Ponekod v tujini kadrovsko stisko rešujejo z uvajanjem pomočniških profilov, kar v KC že poskušajo na ravni medicinskih sester (na leto bi jih morali zaposliti od 40 do 50, da bi jih bilo čez deset let dovolj) s ponovnim uvajanjem bolničarjev za preprostejša dela.
Več o tem preberite v četrtkovem tiskanem Delu