Leta 2014 je bilo dolgotrajno bolniško odsotnih skupno 15.177 ljudi, od tega 3360 več kot eno leto, konec letošnjega februarja pa nekaj čez 26.000, od tega skoraj 8460 več kot leto dni.
Predstavniki Zpiza so predstavili analizo delovanja izvedenskih organov pri izdajanju mnenj o oceni sposobnosti za delo, predstavniki ZZZS pa analizo delovanja pri obravnavi bolniških odsotnosti in s tem povezano sodelovanje med obema zavodoma ter predloge za izboljšanje stanja. Organi Zpiza so lani obravnavali 41.415 teh zadev, kar je za 2,7 odstotka več kot leto prej. Na koncu je, kot je razumeti, seveda razlika, ali je človek na bolniški ali v statusu invalida, saj je jasno, da je bolniška finančno ugodnejša od invalidskega statusa.
Predstavniki ZZZS pa so opozorili na naraščanje dolgotrajnih bolniških odsotnosti po letu 2014, tako po številu izdanih odločb kot po številu izgubljenih delovnih dni, ter na finančne učinke tega pojava. Kot je razvidno iz preglednic, je rast visoka: leta 2014 je bilo dolgotrajno bolniško odsotnih skupno 15.177 ljudi, od tega 3360 več kot eno leto, konec letošnjega februarja pa nekaj čez 26.000, od tega skoraj 8460 več kot leto dni. Pred petimi leti je bilo zaradi dolgotrajnih bolniških odsotnosti izgubljenih 9,1 milijona delovnih dni, lani pa že 12,1 milijona. Za nadomestila plač je leta 2014 iz blagajne ZZZS šlo 225 milijonov evrov, lani 347 milijonov.
9,1
milijona delovnih dni je bilo izgubljenih pred petimi leti
12,1
milijona delovnih dni je bilo izgubljenih lani
milijona delovnih dni je bilo izgubljenih pred petimi leti
12,1
milijona delovnih dni je bilo izgubljenih lani
Na ta problem sicer opozarjajo tudi ob posameznih razpravah o zadnjem predlogu pokojninske reforme, saj se, poenostavljeno rečeno, podaljšanje delovne dobe lahko hitro sreča z dolgotrajno bolniško odsotnostjo.
Začasna nezmožnost za delo ni omejena
Kot so ugotavljali na seji sveta Zpiza, začasna nezmožnost za delo po veljavni ureditvi ni časovno omejena. Že lani so na eni od razprav o takrat še aktualnem predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi poudarjali, da je Slovenija ena redkih držav, kjer je dopustna večletna bolniška odsotnost, a mnenja, ali je to prav, so bila, značilno slovensko, zelo različna. Tudi na seji prejšnji teden so potrdili znana dejstva, ki pa jih je očitno treba v nedogled ponavljati: da »se zaradi predolge odsotnosti s trga dela možnosti zavarovanca, da bi ostal delovno aktiven, bistveno zmanjšajo. Nekatere pravice, ki se zdaj priznavajo na podlagi ugotovljene invalidnosti, bi morali priznavati bistveno prej, torej že med zdravljenjem.«
225
milijonov evrov je šlo za nadomestila plač leta 2014 iz blagajne ZZZS
347
milijonov evrov je ZZZS za nadomestila plač izplačala lani
milijonov evrov je šlo za nadomestila plač leta 2014 iz blagajne ZZZS
347
milijonov evrov je ZZZS za nadomestila plač izplačala lani
Hkrati ugotavljajo, da se že leta srečujemo s težavami zaradi neracionalne ureditve medicinskega izvedenstva v postopkih za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja ter invalidskega zavarovanja in socialnega varstva. »Postopki se v navedenih treh sistemih socialnih zavarovanj precej razlikujejo, čeprav se v praksi med seboj zelo povezujejo in imajo enak cilj, to je zagotavljanje socialne varnosti državljanov. Veljavna ureditev se pogosto izkaže za neučinkovito. Postopki so dolgotrajni, saj se posameznikova nezmožnost za delo ocenjuje pri različnih zavodih večkrat. Za vse vpletene ti postopki pomenijo tudi veliko administrativno in stroškovno obremenitev.«