Tiskane izdaje
Ljubljana – Vodja koroške območne enote ZGS Milan Tretjak je zaskrbljen, kaj bo s prodajo hlodovine, ki so jo odstranili iz gozdov in zdaj v začasnih skladiščih ter ob gozdnih cestah čaka na kupce.
»Avstrijski kupci za kubični meter lesa ponujajo od sedem do devet evrov manj kot prej, saj je trg zasičen. Prodaja borovine se je popolnoma ustavila, smreko še kupujejo, a le v omejenih količinah in določenih časovnih rokih. Če ne bi bilo Avstrijcev, bi bilo še precej slabše. Odpira se kitajski trg, a v Sloveniji nimamo večjega izvoznika, ki bi bil sposoben zagotoviti tako velike količine, ki zanimajo Kitajsko. Tako se dogaja, da gre naš les čez Avstrijo na Kitajsko. Za odkup se zanimajo tudi Švicarji, a le v primeru, če bi Slovenija prevzela del stroškov prevoza, kar pa je minister zavrnil, saj naj bi za odkup poskrbelo državno podjetje za upravljanje gozdov, ki pa še ni ustanovljeno,« pravi Tretjak.
Trg prenasičen, cene nizke
Nad zasičenostjo trga z lesom tarnajo tudi na Notranjskem. Boris Jež iz GG Postojna pravi, da prednostno strojno sekajo in iz gozda spravljajo poškodovane iglavce. Problem je, ker je trg (tudi v vsej srednji Evropi) zasičen z vsemi vrstami lesa.
»V našem obratu Marof pri Starem trgu delamo s polno paro. Hlodovino režemo za opažne plošče in lepljene nosilce. Vsi porabniki lesa so znižali kvoto kamionov dobavljenega lesa na dan. Posledica je kopičenje lesa na kamionskih cestah.«
V Kmetijsko-gozdarski zadrugi Krpan iz Cerknice odkupujejo le še les svojih članov. Direktor Marjan Kržič je povedal, da je problem prodaje lesa res velik. Pogosto ga zamenjajo za trgovsko blago, to pa spet zamenjajo za takšno, ki ga lahko prodajo. V kmetijsko-gozdarski zadrugi Pivka, ki izvaja posek, spravilo, odvoz in prodajo za skoraj vsako agrarno skupnost oziroma vas na Pivškem, pravijo, da je bila v enem mesecu cena nekaterih sortimentov znižana že trikrat, od obdobja pred žledom pa so se cene znižale z 20 na 25 odstotkov.
Vse leto veliko dela z iglavci
Na Severnem Primorskem je bilo po žledu saniranih približno 100.000 kubičnih metrov lesne mase, kar pomeni osem odstotkov celotne močno poškodovane lesne mase. Na srečo je delež iglavcev na tem območju zgolj dobrih deset odstotkov, s sanacijo listavcev pa se ne mudi, poudarjajo v tolminski enoti zavoda za gozdove.
Do konca aprila je bila sanirana četrtina poškodovane lesne mase iglavcev. Soško gozdno gospodarstvo (SGG), ki kot koncesionar gospodari v državnih gozdovih, se je šele v zadnjem mesecu po sanaciji posledic jesenskega vetroloma 2013 s polnimi močmi lotil sanacije žledoloma. Za pomoč so najeli tudi pet podizvajalcev, zato se bo intenzivnost del povečala.
Tudi na Kočevskem, kjer je žled poškodoval 27.800 hektarov oziroma 300.400 kubičnih metrov lesa, od tega skoraj 92.000 kubičnih metrov iglavcev, hitijo predvsem s sanitarnimi sečnjami. A do roka, 15. maja, iz gozdov od Turjaka do Kolpe zagotovo ne bodo odstranjeni vsi poškodovani iglavci.
»V državnih gozdovih bodo vsa dela končana do konca junija,« pravi Bojan Kocjan, vodja kočevske območne enote ZGS. Po prvotnih ocenah so kočevski gozdarji načrtovali s sanitarno sečnjo posekati 30.000 kubičnih metrov lesa v državnih gozdovih, zdaj pa računajo na 110.000 kubičnih metrov. Ocenjujejo, da bodo do poletja v gozdu ostali le redki poškodovani iglavci, pa še to predvsem na zasebnih parcelah, kjer je lastnina gozda neurejena: kjer je zelo veliko lastnikov, so v tujini ali pa celo pokojni. »Vse leto se bomo ukvarjali z iglavci, potem pa s podlubniki,« pravi Kocjan.
