Tiskane izdaje
Kot navaja komisija za preprečevanje korupcije, je občina leta 1979 postala lastnica zemljišča, ki je bilo predhodno družbena lastnina. Vrednost zemljišča pa je bila ocenjena na vrednost, ki je bila višja od 20.000 evrov.
Občina je v predhodnem postopku na občinskem svetu sprejela program prodaje zemljišč, iz katerega izhaja, da se zemljišča prodajo z neposredno pogodbo v skladu z določili 91. člena zakona o urejanju prostora, ker prodaja zemljišča predstavlja zaokrožitev gradbene parcele. Na tej podlagi je občina v letu 2009 sklenila prodajno pogodbo, s katero je zasebni gospodarski družbi prodala zemljišče z neposredno pogodbo. Iz prodajne pogodbe izhaja, da predstavlja prodano zemljišče funkcionalno zemljišče k parkirnim mestom (garažam), na katerih bo kupec nastopal kot investitor gradnje.
Občina se pri prodaji nepremičnine z neposredno pogodbo sklicuje na 91. člen zakona o urejanju prostora. Protikorupcijska komisija ugotavlja, da bi bila v tem primeru dolžna ravnati po določbah zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, ki predvideva javno dražbo, javno zbiranje ponudb in v nekaterih primerih tudi neposredno pogodbo. Vendar pa glede na dokumentacijo občina v konkretnem primeru ni izpolnjevala nobenega od teh pogojev in bi bila prodajo dolžna izvesti po metodi javne dražbe ali metodi javnega zbiranja ponudb.
Komisija v načelnem mnenju meni, da je uradna oseba občine s kršitvijo predpisa o razpolaganju s stvarnim premoženjem kršila dolžno ravnanje in s tem omogočila zasebni pravi osebi pridobitev upravičene koristi v obliki nakupa nepremičnine. Ravnanje odgovorne osebe, ki pri opravljanju javnih nalog krši dolžno ravnanje in s tem drugemu omogoči določeno korist, pa ustrezna definiciji korupcije.
