Tiskane izdaje
Nacionalnemu inštitutu za otroške srčne bolezni (NIOSB) je bilo do zdaj iz proračuna namenjenih dobrih 1,8 milijona evrov. Koliko denarja je bilo že porabljenega, bo znano konec leta. Brane Dobnikar, v. d. direktorja inštituta, je pred časom dejal, da bo finančna bilanca narejena konec leta. Čeprav inštitut še ni začel opravljati svojega poslanstva, torej zdraviti otrok, je že zapravil vseh 165.000 evrov zagonskih sredstev: nekaj za plačo nekdanje direktorice Aleksandre Stjepanović Vračar, nekaj pa za plačilo dela in zavarovanj tujim zdravnikom, ki so v UKC Ljubljana delali poleti. Zdaj se proračunska sredstva porablja za plačo sedanjemu direktorju Dobnikarju in štirim delno zaposlenim domačim zdravnikom – nosilcem dejavnosti. Najemnine za pisarno in parkirišče, ki jo koristijo na ljubljanski pediatrični kliniki še ne plačujejo, ker ta še ni določena.
Hladna vojna med UKC in NIOSB
Inštitut je klinični center že zaprosil za prenos dejavnosti programa otroške kardiokirurgije 1. oktobra, a so se tam temu odločno uprli. Poudarili so, da bi s tem, ko bi določene kadre in opremo odstopili inštitutu, nedopustno ogrozili zdravljenje drugih otrok. Ker prenosa programa ni bilo, je ZZZS zavrnil financiranje NIOSB za leto 2018. Vzrok je pomanjkljiva dokumentacija, iz katere ni razvidno, kako bi inštitut zagotavljal ustrezne prostore, opremo in kadre.
Medtem ko se nihče od zaposlenih v kliničnem centru torej še ni prezaposlil na inštitut, je direktorat za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje inštitutu izdal dovoljenja za delo trem tujim zdravnikom: Jorgeju Douglasu Salazarju, Juanu Miguelu Gilu Jaureni in Arpitu Kumarju Agarwalu. Čeprav sta od izdaje dovoljenj minila že dva meseca, omenjeni še niso vpisani v register na zdravniški zbornici. Ker jim NIOSB še ni posredoval manjkajočih podatkov, ne morejo izvršiti vpisa.
Minister si je vzel čas
Koliko časa bo država še financirala nedelovanje inštituta, je odvisno od ministra Fakina. Ta vodi pogovore z vsemi deležniki s področja otroške srčne kirurgije v želji, da bi v Sloveniji čim prej zagotovili kakovosten, varen in stabilen sistem obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami. »Ko bo minister za zdravje pripravil predlog rešitve, ki bo v korist otrok, njihovih staršev in zaposlenih, jo bo najprej predstavil vladi in pozneje javnosti,« so pojasnili na ministrstvu. In kdaj okvirno bi to lahko bilo? Na to vprašanje smo z ministrstva prejeli isti odgovor: »Ko bo minister za zdravje pripravil predlog rešitve, ki bo v korist otrok, njihovih staršev in zaposlenih, jo bo najprej predstavil vladi in pozneje javnosti.«
S predsednikom sveta zavoda NIOSB, kardiotorakalnim kirurgom Igorjem Gregoričem, ki dela v Ameriki, se že skoraj mesec dni trudimo stopiti v stik, a nismo uspešni. Slišati je, da se bo pripravljen javno izpostaviti šele, ko bo znana vladna odločitev o nadaljnji usodi inštituta.
Ta je nastal pod Cerarjevo vlado, ko je ministrstvo za zdravje vodila Milojka Kolar Celarc, sklep o ustanovitvi pa je decembra 2017 podpisala takratna generalna sekretarka Lilijana Kozlovič. V aktu o ustanovitvi piše, da bo NIOSB začel delovati najpozneje julija 2018. O tem, kaj bo, če inštituta do takrat ne bo, in kdo bo klican na odgovornost, ni navedenega nič.
