Program zbudil nemalo etičnih razprav

Za financiranje svojih raziskav nameravajo na Ginekološki kliniki kandidirati za sredstva iz sedmega okvirnega programa Evropske unije za raziskave in tehnološki razvoj za obdobje 2007-2013.

Objavljeno
03. januar 2007 08.36
Ljubljana - Konec novembra je Evropski parlament potrdil sedmi okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj, ki za obdobje 2007-2013 predvideva sredstva v višini 50,52 milijarde evrov. V poletnih mesecih je ta program zbudil nemalo etičnih razprav, in sicer zaradi možnosti financiranja raziskav na izvornih celicah iz človeških zarodkov. Zanimanje za financiranje raziskav iz tega evropskega vira je tudi v Sloveniji kar nekaj, med drugim tudi na področju raziskav izvornih celic.

Eni za, drugi proti

Razprava okoli raziskav izvornih celic se je sukala predvsem okoli tega, ali je to sprejemljivo. Nasprotniki so spominjali, da je zarodek zametek življenja, zagovorniki tovrstnih raziskav pa so izpostavljali, da bi lahko ponudile rešitev za številne bolezni.

Med tistimi, ki bodo poskušali pridobiti sredstva iz sedmega okvirnega programa, so tudi raziskovalci z Ginekološke klinike Kliničnega centra Ljubljana. Vodja laboratorija za oploditev z biomedicinsko pomočjo Irma Virant Klun, ki se ukvarja z raziskavami izvorne celice jajčnika, sicer meni, da raziskave izvornih celic iz človeških zarodkov ne bodo dale odgovorov na vsa medicinska vprašanja človeštva.

Zarodki najbolj sporen del raziskav

Zarodek je res lahko odličen vir izvornih celic, a mogoče jih je najti tudi v odraslih tkivih, na primer v jetrih ali jajčnikih, pa tudi v posteljici, popkovnični krvi ali maternici, pravi Virant Klunova. Kot pravi, so zarodki najbolj sporen del raziskav, izvor teh celic naj bi bili človeški zarodki iz programov zunajtelesne oploditve. V vseh centrih za oploditev nadštevilne zarodke tudi zamrzujejo, in če se pari tem zarodkom odpovedo, bi jih lahko uporabili za raziskave izvornih celic zarodka.

Virant Klunova pravi, da osebno lahko sprejme raziskave izvornih celic zarodka, če gre za raziskovanje človeške reprodukcije, še vedno je namreč zelo veliko neznank o ugnezditvi zarodka v maternico. Izvorna celica bi lahko bila osnova za raziskave ugnezditve zarodka in zakaj se pri nekaterih ženskah to ne zgodi, pojasnjuje.

Kar se pa tiče uporabe izvornih celic zarodkov za zdravljenje degenerativnih obolenj Virant Klunova vidi problem, saj teh zarodkov "enostavno ni dovolj". Pari, ki se svojim zamrznjenim zarodkom odpovedo, pri tem največkrat izrazijo željo, da se zarodke uniči, ustanova pa z zarodki ne sme razpolagati drugače, kot je volja parov. Ti zelo težko sprejmejo idejo, da bi se njihovi zarodki uporabljali za raziskave, zato je po besedah Virant Klunove težko nabrati toliko zarodkov, da bi lahko "na veliko" raziskovali recimo degenerativna obolenja.

Po prepričanju embriologinje je za raziskovanje degenerativnih obolenj veliko bolj perspektivno in realno raziskovanje izvornih celic iz drugih virov - tudi lastne izvorne celice bolnika ali pa darovane izvorne celice darovalca. Poudarja, da bi bilo potrebno za zdravljenje vseh degenerativnih obolenj pri tako veliki množici bolnikov ogromno število zarodkov, ki pa jih je težko zbrati. Ne gre zgolj za vprašanje etike, ampak za stvar praktičnosti in realne možnosti izvedbe, upira pa se ji tudi ideja, da bi zarodki postali "svetovni tržni objekt za zdravljenje vseh teh bolezni".

Zato je po mnenju Virant Klunove raziskovanje izvornih celic zarodka smiselno predvsem za raziskovanje človeške reprodukcije - da bi lahko čim bolj pomagali ženskam, ki ne morejo zanositi. Za zdravljenje degenerativnih obolenj pa je po njenem mnenju "krasen" vir izvornih celic posteljica. "Vsak dan imate več porodov, posteljica se porodi skupaj z otrokom, za tem pa se zavrže. V tej posteljici je veliko izvornih celic."

Navaja še več argumentov, zakaj je za raziskave degenerativnih obolenj bolje uporabljati izvorne celice odraslih tkiv kot pa tiste iz zarodkov: poleg velikega števila zarodkov, ki bi ga potrebovali za določeno raziskavo, imajo izvorne celice zarodka veliko sposobnost delitve in tega raziskovalci še ne znajo kontrolirati. Zato je po vnosu izvornih celic zarodka zelo velika možnost za nastanek embrionalnega tumorja, pravi.

Poleg tega bi v telo vnesli tujek, kar predstavlja veliko nevarnost odklonitve teh celic. Vprašljiv pa je tudi odziv organizma v primeru vnosa matičnih celic iz zarodka enega spola v telo prejemnika drugega spola, je še navedla embriologinja.

Pomoč ženskam s prezgodnjo menopavzo

Kot pravi, sama že nekaj časa raziskuje izvorne celice jajčnika, da bi lahko pomagali na primer mladim ženskam s prezgodnjo menopavzo, ki nimajo lastnih jajčnih celic. Raziskava, v kateri sodeluje s strokovnjaki ameriške univerze Tennesee, je osredotočena na to, da bi iz jajčnika žensk s prezgodnjo menopavzo vzeli nekaj izvornih celic in v laboratoriju vzgojili jajčne celice.

To jim že uspeva, je zadovoljna Virant Klunova, in že v nekaj letih bodo mogoče lahko na podlagi te raziskave tudi ženskam s prezgodnjo menopavzo pomagali do lastnega otroka. Sedaj pa te ženske lahko zanosijo le z oploditvijo darovanih jajčnih celic.

Za financiranje svojih raziskav nameravajo na Ginekološki kliniki vsekakor kandidirati za sredstva iz sedmega okvirnega programa Evropske unije za raziskave in tehnološki razvoj za obdobje 2007-2013, še dodaja Virant Klunova. Kot pravi, bi v primeru, da bi dobili dodatna finančna sredstva, omenjena raziskava zagotovo tekla hitreje.

Zakonska določila

Slovenski zakon o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, ki ureja znanstveno raziskovalno delo na spolnih celicah in zarodkih, med drugim določa, da so na zarodkih dovoljene raziskave samo tedaj, ko jih s primerljivo učinkovitostjo ni mogoče opraviti na živalskih zarodkih ali na druge načine, da se te raziskave lahko opravljajo samo s pisnim privoljenjem partnerjev, "lastnikov" zarodka, z dovoljenjem državne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo ter odobritvijo in pod nadzorom medicinsko-etične komisije.