Projekt Emonike res zavirajo le Slovenske železnice?

Ljubljana – V začetku lanskega junija smo ob javni predstavitvi idejne rešitve bodoče ljubljanske avtobusne in železniške postaje v okviru širšega projekta Emonika zapisali, da so si predstavniki podjetja Emonika in z njo povezano multinacionalko TriGranit, Slovenskih železnic in Mestne občine Ljubljana zastavili, da bo vloga za izdajo gradbenega dovoljenja pripravljena do konca leta.

To se ni zgodilo, saj se je zataknilo pri določitvi mikro lokacije nosilnih stebrov več kot sto metrov dolgega in 70 metrov širokega nadhoda nad železniškimi tiri, ki naj bi povezoval severni in južni del bodočega trgovskega, poslovnega, stanovanjskega in potniškega centra. Kot je za Delo povedala tiskovna predstavnica Emonike Mateja Nacevski, naj bi vlagatelji in projektanti 250 milijonov evrov vrednega projekta imeli sestanek na Slovenskih železnicah konec februarja, ko naj bi dorekli končno mikro lokacijo podpornih stebrov. Če se bo to zares zgodilo, bo po njenih besedah odpravljena glavna ovira za pripravo projekta za oddajo vloge za gradbeno dovoljenje. Končni projekt bi izdelali v treh ali štirih mesecih, tako da bi gradbeno dovoljenje morda lahko dobili še letos. Začetka gradnje ni hotela napovedovati, saj bo moral glavni investitor TriGranit ob lastnih sredstvih pridobiti tudi bančna posojila.

Do takrat bo večinoma že izpraznjeno zemljišče služilo predvsem kot priročno skladišče za gradbeni material – ob Vilharjevi je videti več metrov visoke kupe gramoza, in makadamsko parkirišče za avtomobile, ograja pa za oglaševanje – reklame se raztezajo na velikanskih panojih po gradbeni ograji na kilometrski razdalji.

Na širšem zazidalnem območju Potniškega centra Ljubljana trenutno poteka le gradnja 90 milijonov evrov vrednega poslovno-stanovanjskega kompleksa Situla v križišču Vilharjeve in Topniške, ki ga v okviru mešanega podjetja Tridana (v njem sta solastnici še družbi Metropola in Architron) gradi Kraški zidar. Dokončan naj bi bil do aprila prihodnjega leta, v njem pa bo 226 stanovanj in 11.000 kvadratnih metrov pisarniških, trgovskih in drugih površin. Drugi projekti, vključno z novo sodno palačo ob Masarykovi cesti, pa so še vedno le na ravni idejnih arhitekturnih načrtov brez prave finančne podlage.