Tiskane izdaje
Maribor – Če so bile prve novice o zasebni univerzi v Mariboru sprejete s precejšnjim dvomom, pa je kuvajtski poslovnež Hilal Arnaout projekt precej podrobno predstavil in napovedal, da bo univerza z uradnim imenom Ameriška univerza v Mariboru odprla svoja vrata že čez tri leta.
Terminski načrt je jasen: že v kratkem bo objavljen razpis oziroma vabilo arhitektom s primernimi referencami za pripravo arhitekturnega načrta. Načrt, ki so ga v biroju Sadar + Vuga pripravili za center Maks, ki je bil prvotno predviden na tej lokaciji, se Arnaoutu ne zdi primeren, saj gre za popolnoma drugačen tip objekta. Sledila bo priprava dokumentacije in izbor izvajalca, že jeseni pa bi se lahko začela gradbena dela.
Arabski študenti na Studencih
Univerza na Studencih bo imela približno 23.000 kvadratnih metrov uporabnih površin, prvo leto predvidevajo vpis 5000 študentov, v prihodnjih petih letih pa bi univerza dopolnila svoje kapacitete in bi jo obiskovalo 2500 študentov.
Arnaout predvideva, da jih bo polovica prišla iz Kuvajta in drugih zalivskih držav, druga polovica pa iz drugih delov sveta in tudi iz Slovenije.
Na lokaciji je načrtoval tudi gradnjo študentskega kampusa, vendar so po njegovih besedah lastniki sosednjih parcel povišali cene in hoteli za svoje nepremičnine iztržiti tudi do štirikrat višje vsote od tržnih, zato bo kampus postavil drugje ali pa bo kupil že postavljene objekte.
Profesorji iz ZDA
Glede izbire študijskih programov dokončne odločitve še ni sprejel, okvirno pa so znani programi dveh od treh predvidenih fakultet in sicer naj bi tukaj potekal študij mednarodnega prava in informacijske tehnologije. Pogajanja z ameriškimi univerzami o pridobitvi univerzitetne franšize še potekajo, med drugim se dogovarjajo tudi z univerzo v New Yorku.
Pouk bo v angleškem jeziku, tudi profesorji bodo predvidoma prišli iz ZDA oziroma iz anglosaksonskih držav, vso drugo osebje pa bo iz Maribora oziroma Slovenije.
Projekta se kuvajtski poslovnež ne loteva sam, saj ima tri partnerje iz zalivskih držav. Do zdaj se tovrstnega projekta še ni lotil, ima pa šolo v Katarju, ki jo obiskuje približno tisoč učencev, ter dva otroška negovalna zavoda v Kuvajtu, od katerih je eden namenjen otrokom in mladostnikom z motnjami v razvoju.
V Mariboru to ni njegova prva naložba; za milijon evrov je pred dvema letoma kupil gostišče Pec, v načrtu pa ima še gradnjo manjšega medicinskega centra, saj opaža, da so tovrstne storitve tako v javnem kot zasebnem sektorju pomanjkljive ali so čakalne dobe predolge.
Prva žena Mariborčanka
In zakaj je Hilal Arnaout za sedež univerze izbral prav Maribor? Pravi, da gre za družinske vezi, saj je bila njegova prva žena rojena v Mariboru in je tudi na pol Slovenka, prav tako je bila tukaj rojena druga od njegovih dveh hčera, torej čuti do Maribora tudi osebno naklonjenost. Nič manj pomembna se mu ne zdi lokacija mesta ter izjemna narava, kar je še posebno pomembno za študente iz arabskih držav, saj »marsikdo še nikoli ni videl niti drevesa«.
Projekt ima tudi svojo poslovno logiko; za družine oziroma države (Kuvajt v celoti krije študijske stroške vsakomur, ki bi rad študiral) bo ceneje poslati študenta v Maribor kot v ZDA, Švico ali Avstrijo, kamor prihaja veliko mladih iz zalivskih držav, glede na to, da bo šolnina za posameznika predvidoma znašala približno 10.000 evrov na leto, pa to ob polni zasedenosti univerze pomeni 25 milijonov evrov prometa na leto.
Do zdaj se investitor ni sestal s predstavniki mariborske ali ljubljanske univerze, se je pa srečal z ministrom za izobraževanje, znanost in in šport Jernejem Pikalom, ki mu je obljubil vso podporo pri realizaciji projekta.
Arnaout ne dvomi o uspešnosti Ameriške univerze v Mariboru; skepticizem, ki ga čuti v mestu, je po njegovem mnenju zaradi krize, ko so ljudje nezaupljivi in sumničavi. To se bo spremenilo, ko si bo ekonomija opomogla. Edino kar ga skrbi so visoki slovenski davki, vendar je prepričan, da bodo tudi to rešili na zadovoljiv način.
