Tiskane izdaje
Ljubljana – Dela v gradbeni jami so kulturno zaščiteno hišo toliko načela, da bo Imos kot investitor izvedel še notranjo stabilizacijo stavbe.
O uničevanju hiše, ki je zaradi kulturne zaščite niso podrli in sega globoko v gradbeno jamo, smo že pisali, prav tako o posedanju tirov in počasnejši vožnji vlakov pri železniški postaji Tivoli, kar je prav tako posledica omenjenih gradbenih del. Na dogajanje so najprej opozorili tisti, ki se redno vozijo z vlakom, kmalu so se na nas obrnili še ljubitelji kulturne dediščine. Povedali so, da preslaba zaščita gradbene jame na omenjeni hiši, ki je del slovitega, prepoznavnega kompleksa Tobačne, povzroča velike razpoke.
»Zgradba ne bi smela segati tako globoko v jamo«
Ker so najemnike izselili, so se opazovalci dogajanja pri Tobačni zbali, da so gradbena dela hišo tako poškodovala, da bi se celo brez potresa utegnila porušiti. Pod pogojem, da njihove identitete ne razkrijemo, saj sami pogosto delajo za gradbenike, so nam nekateri poznavalci tovrstnih projektov zatrdili, da je Imos pri zaščiti preveč varčeval, da so bile geodetske meritve očitno slabo opravljene, pa tudi, da taka stavba sploh ne bi smela segati tako globoko v gradbeno jamo. Ali bi jo morali že na začetku porušiti ali pa izkopati manjšo gradbeno jamo. Glede na zdajšnje razmere jih dogajanje ne preseneča. Strinjajo pa se, da je zaščita poslopja v takih razmerah nesorazmerno draga. Po njihovih besedah je Imos v zaščito očitno vložil premalo.
Stavbo bodo
utrdili od znotraj
Biserka Prošek z Imosa je zapisala, da so naši podatki ne samo netočni, ampak tudi zavajajoči. Zatrjuje, da izvajajo vse ukrepe, s katerimi bodo ohranili in prenovili dosedanje objekte, glede omenjene stavbe pa, da je res dobila nekaj razpok, izmerili so tudi premike, vendar so se umirili. Kot pojasnjuje, zgradba stoji na zemljini, ki se je med izkopom izkazala za zelo slabo podlago, zato jo poskušajo zdaj utrditi z dodatnimi ukrepi. Te dni nameravajo v hiši izvesti gradbena dela za dodatno utrditev notranjih temeljev objekta, kot so to določili projektanti gradbenih konstrukcij. Ker bodo dela za najemnike moteča, so jih pozvali k izselitvi in jim ponudili nadomestne prostore. Namige o varčevanju pri sanaciji in ohranitvi objektov pa je zavrnila kot neutemeljene.
Stanje objektov okoli gradbene jame nadzoruje gradbeni inštitut ZRMK, kjer so zapisali, da je objekt Tobačne 5, ki stoji tako rekoč sredi gradbene jame, po njihovih zadnjih meritvah dodatno poškodovan. Stavba je razpokala in se posedla zaradi izkopa gradbene jame, vendar ni ogrožena do te stopnje, da bi se porušila. Kljub temu je hiša tako načeta, da se je potresna varnost zmanjšala. Njeno uporabnost so zato omejili vse do konca sanacije in vnovičnega mirovanja temeljnih tal.
Na zavodu za varstvo kulturne dediščine so nam povedali, da je stavba stabilizirana, njihovi predstavniki pa so na območju vsak teden in spremljajo posege v objekt. Investitor je tudi dolžan pristojni spomeniškovarstveni službi redno pošiljati vsa vmesna in končno poročilo o stanju objekta. Na vprašanje, kakšne poškodbe je dobila stavba, so odgovorili, da se je v notranjosti pojavilo nekaj razpok. Pojasnili so tudi, da je moral investitor zaradi posedanja v okolici prizadete stavbe začasno ustaviti dela. Po mnenju strokovnjakov je ta zdaj stabilna, zato se gradnja v okolici nadaljuje. Zapisali so še, da bi trenutno težko govorili o kulturni škodi.
Kulturni pomen Tobačne
Umetnostni zgodovinar in kritik ter predavatelj na fakulteti za humanistične študije Peter Krečič je o Tobačni zapisal, da bi morali strokovno gledano v tem kompleksu prepoznati izjemen arhitekturni in urbanistični spomenik. Kazalo bi ga kolikor je mogoče očistiti drugotnih neprimernih dozidav, prezidav, prostorskih delitev, ograj in vsega, kar tja ne sodi, in se kar najbolj približati nekdanji podobi, tudi z urejenim parkom pred glavnim poslopjem in hortikulturno obdelavo preostalega dela kompleksa. Vzporedno s strogo spomeniško obravnavo bi moral teči proces načrtovanja novih stavbnih funkcij na temelju premišljene programske zasnove, ki bi med drugim moral odgovoriti na vprašanje, v kakšni razdalji od nekdanje ograje Tobačne bi bila dovoljena običajna zazidava. Boji se, da bodo različni interesi in boj za posamezne dele onemogočili kakršenkoli resen razmislek o celoviti ureditvi tega kompleksa. Krečič je Tobačno sicer svojčas označil za »ljubljanski tovarniški Versailles«.
