Projekt tolminskih term potrebuje najprej urejen dostop

Tri idejne zasnove termalnega kompleksa na območju nekdanjega strelišča nad Žabčami pri Tolminu je nadaljevanje dolgoletnega poskusa oživljanja turističnega zemljišča, ki pa projekta ne vodi bliže izvedbi.

Objavljeno
30. maj 2017 15.38
šance
Blaž Močnik
Blaž Močnik

Idejne zasnove je pripravilo 30 študentov fakultete za arhitekturo na arhitekturni delavnici v lanskem študijskem letu. Kakor so poudarili, so na zaraščeni naravni planoti nad Tolminom poskušali zasnovati kompleks turističnega naselja s termami, ki bi v kraj prinesle novo vsebino in oživile lokalni turizem. 

»Gre bolj za ideje kot pravo študijo,« je najprej poudaril mentor študentov magister Tomaž Krušec: »To je študentska delavnica, kjer pa se vidijo neobremenjene misli dela populacije, ki je izrazito ambiciozen.« Čeprav so se študentje dela lotili na različne načine, pa so njihovi zaključki precej podobni. Tri delovne skupine so namreč presodile, da so naravne danosti lokacije tako izjemne, da jih je vredno ohraniti in se z grajeno strukturo osredotočiti le na jugozahodni del lokacije, medtem ko travnik ob Sv. Marku ni predviden za posege. Prva zamisel študentov sicer predvideva stavbe v obliki balvanov, druga v obliki kamnitih zidov, tretja pa navidezne lebdeče stavbe.

Občina je deset hektarov veliko zemljišče Šance na elitni sončni lokaciji od države za četrt milijona evrov odkupila leta 2008. Odtlej jim s potencialnimi vlagatelji od Dubaja do Anglije in Švice večmilijonskega projekta ni uspelo uresničiti, ker da kaj več od zanimanja ni bilo. »Tisti, ki so bili v preteklosti tu, niso več aktualni. Nekaj kontaktov je bilo. Ključna ovira na tem zemljišču je dostop, ki ga želimo še to jesen reševati skozi občinski podrobni prostorski načrt,« je povedal tolminski župan Uroš Brežan.

Stari projekti nerealni

Edini dokument doslej, ki je podrobneje načrtoval projekt, je predinvesticijska študija iz leta 2007. Takrat je družba Hosting za 33 milijonov evrov predvidela gradnjo hotela s štirimi zvezdicami in 338 posteljami v 150 sobah, dvema restavracijama, kavarno, tematskimi bari in kongresnim centrom s 150 sedeži.

Poleg osrednjega bazena jih je bilo predvidenih še več v centru dobrega počutja. Pripravljavci študije so ocenili, da bi lahko center že po treh letih od zagona sprejel več kot 25.000 gostov, ki bi v njem v povprečju ostali skoraj štiri dni. Ustvarili bi 90.000 prenočitev in za več kot 7,5 milijona evrov letne realizacije.

»Vrednost naložbe je bila ocenjena v drugih časih, ko se je zdelo, da denar ni takšna težava kakor danes. Želimo pa projekt približati kakšnemu domačemu vlagatelju, da bi lahko projekt izpeljali tudi po korakih, bliže naravi, in ne tako industrijsko turistično,« je lani opozoril Brežan.

S še precej bolj visokoletečimi načrti so v Tolmin prišli iz ljubljanske družbe Doksa, kjer so občinskim svetnikom pred osmimi leti predstavili 180 milijonov evrov vredni načrt, po katerem bi zgradili največji hotel v državi s toplicami visoke kategorije in zagotovili nič manj kot 460 delovnih mest.

Doksa je posel pogojevala z zamenjavo zemljišča za delnice, a je občina zaradi povsem nejasnih okoliščin financiranja temu nasprotovala. Vmes so se na Tolminskem pojavili še angleški poslovneži s finančno podporo iz Dubaja, pred dobrimi tremi leti pa še švicarska svetovalna družba Horwath. Zahtevala je novo študijo izvedljivosti, a je lokalna skupnost ni odobrila.

Term očitno ne bo

Zametki načrtov so na nekdanjem vojaškem strelišču že pred dvema desetletjema izluščili termalni turizem, a je lokalna skupnost zamisel počasi opuščala zaradi prevelikih tveganj z vrtinami. Kakor se je pokazalo, bi bilo treba vrtati skorajda štiri kilometre globoko, kar bi stalo od tri do šest milijonov evrov.

Poleg tega bi lahko imela vrtina na potresnih tleh tudi zelo kratko življenjsko dobo. Brežanov predhodnik Ernest Kemperle je opozarjal, da v preteklosti občina ni mogla privabiti vlagateljev prav zaradi poudarka na termalnih vrtinah.