»Promenada spreminja središče Velenja v spalno naselje«

Arhitekt in avtor urbanistične zasnove Nande Korpnik dvomi o všečnem posegu v središču mesta.

Objavljeno
09. julij 2014 22.51
CELJE, 18.11.2010 - ARHITEKT NANDE KORPNIK. FOTO: BRANE PIANO
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje

Velenje – V Velenju končujejo projekt Promenada, ki bo pomembno vplival na videz in življenje mestnega središča. Z ambicioznim posegom, ki so ga pripravili arhitekti ljubljanskega ateljeja Enota, hočejo župan Bojan Kontič in mestna uprava povečati prepoznavnost Velenja. Toda arhitekt Nande Korpnik, soavtor urbanistične zasnove Velenja, se boji, da bi bil učinek lahko ravno nasproten.

Na mestni občini so prepričani, da bodo zaradi Promenade ljudje še raje prihajali v mesto, trgovci in obrtniki pa bodo bolje poslovali.

Korpnik pojasnjuje, da Velenje ostaja lepo modernistično mesto, na mah zgrajeno po drugi svetovni vojni. Mestna arhitektura je zaradi kratke zgodovine in prepoznavnosti dober primer zgodovine slovenske arhitekture. Spremembe so po njegovem potrebne in dobrodošle, saj urbanistični prostorski plani nimajo dolgega roka trajanja; po približno 20 letih jih je treba posodobiti ali spremeniti v skladu s potrebami časa.

Četrti urbanistični preobrat

»Velenje so zaznamovali trije urbanistični načrti. Arhitekt Janez Trenz je konec šestdesetih let zasnoval mesto moderne z dvema prometnima obročema, notranjim in zunanjim. Konec osemdesetih je Urbanistični zavod Velenje uveljavil prekinitev notranjega napajalnega cestnega obroča in ga spremenil v veliko pešpromenado.

Leta 1991 sem kot soavtor na natečaju za ureditveni načrt centralnih predelov Velenja zagovarjal oživitev prvotnega načrta Trenza in ponovno odprtje ceste. Predlog je bil leta 1993 sprejet z izjemo ponovne vzpostavitve notranjega cestnega obroča. Moj načrt še vedno velja in je po zagotovilih občine doktrina nadaljnjega razvoja modernistične arhitekture Velenja,« pravi Korpnik.

Prav ob projektu Promenada pa Korpnik ugotavlja, da očitno ni tako. »Arhitekturno ambiciozen in všečen projekt, ki ga zdaj končujejo, je četrti urbanistični preobrat v življenju Velenja. S promenadno parkovno ureditvijo briše značilno moderno zasnovo in ves osrednji del mesta spreminja v spalno naselje,« je prepričan Korpnik.

Boji se, da so si projektanti naložili preveliko breme oživitve osrednje mestne cone. »Upam, da se motim, a bojim se, da bo Promenada kljub ekskluzivni formi imela ravno nasproten učinek,« meni soavtor sedanje urbanistične zasnove mesta.

Pred posegom strokovne razprave

Snovalci in investitorji širše prenove mesta pod imenom Lepi center ter znotraj tega tudi projekta Promenada so še pred obveznimi formalnimi postopki izvedli tri strokovne razprave med domačimi arhitekti, krajinskimi arhitekti in urbanisti. Za celovito, in ne delno obnovo so se odločili leta 2011. Leta 2012 so dvakrat razpravljali prav o tem, na kar opozarja Korpnik: ali naj območje promenade spet odprejo za promet? Večina je menila, da naj bo še naprej namenjeno samo pešcem.

Korpnik opozarja, da se bo zaradi Promenade mestno življenje še bolj upočasnilo, saj zunanji viri financiranja mesta vse bolj usihajo, Velenje pa se prostorsko prepočasi preoblikuje, da bi se lahko preživljalo samo. »Lep projekt arhitektov Enote je lahko tudi prvi znanilec nazadovanja mesta in pozabe nekdanje slave Velenja, ki je temeljila prav na njegovi arhitekturi,« opozarja Korpnik.