Tiskane izdaje
Poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa so sicer k predlogu proračuna za prihodnje leto vložili 49 dopolnil, k predlogu proračuna za leto 2017 pa 32. Da naj danes zavrnejo prav vse, je poslancem na seji odbora predlagal tudi minister za finance Dušan Mramor.
Predlagatelji dopolnil bi namreč izbranim programom dodelili dodatna sredstva tako, da bi denar vzeli s postavke za plačila obresti za dolgove države in pri plačilih v evropski proračun. A kot pravi minister, bi bil to strel v koleno, saj če ne bomo plačevali obresti, nam bo padla boniteta, če ne vplačujemo v proračun Evropske unije, pa tudi ne moremo črpati evropskih sredstev.
Podobno kot v preteklosti je bilo tudi letos največ dopolnil vloženih k proračunskemu uporabniku Direkcija RS za infrastrukturo. Poslanci so predlagali tudi, naj bo večji delež proračuna namenjen za urejanje in sanacijo vodotokov, med zajetnejšimi so bili med drugim predlogi za več denarja za občine, štipendije in sodišča.
Mramor je opozoril, da vse postavke še niso dorečene, na primer sredstva za plače zaposlenih v javnem sektorju in občine, glede česar še potekajo pogajanja. Tudi evropska sredstva še niso v celoti razporejena po ministrstvih, ki jih bodo lahko črpala. Trenutno je velik del tega zapisan na proračunskih postavkah službe vlade za razvoj, na ustrezne postavke pa se bodo razporedile med letom.
Sedaj je ponovno na potezi vlada, ki ima dva tedna časa, da na osnovi pripomb pripravi dopolnjen predlog. Končni osnutek obeh proračunov naj bi državni zbor sprejel novembra
Vlada odločena znižati primanjkljaj
Vlada v predlogu proračuna za leto 2016 predvideva, da bodo proračunski prihodki znašali nekaj manj kot 8,63 milijarde evrov, odhodki pa 9,42 milijarde evrov. Za leto 2017 je vlada predvidela malo pod 8,71 milijarde evrov prihodkov, odhodke pa v višini 9,42 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi v letu 2016 znašal 1,98 odstotka BDP, leto kasneje pa 1,74 odstotka BDP.
Finančni minister Mramor ocenjuje, da gre za »prva dva proračuna po krizi, ko lahko malo lažje zadihamo«. Mramor in premier Miro Cerar sta predloga proračunov za prihodnji dve leti skupaj s proračunskim memorandumom v začetku oktobra predstavila poslancem. Poudarila sta, da je najvišja proračunska prioriteta za prihodnji dve leti varnost ljudi in premoženja. Sledijo poplavna varnost, zdravje, pravosodje, infrastruktura in izobraževanje.
Večina ministrstev bo dobila več
Predloga proračunov so nato pretresali na sejah zainteresiranih delovnih teles državnega zbora. Najprej sta prispela na tnalo odbora za kulturo. Nekateri člani odbora so opozorili, da kultura s sedanjim proračunom životari, a ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je optimistična - integralna sredstva za kulturo v letih 2016 in 2017 so višja kot v minulem letu. Žal pa tudi ugotavlja, da so nižja sredstva za projekte, financirane iz evropskih sredstev. Predloga za delovanje ministrstva za kulturo v letu 2016 predvidevata nekaj manj kot 147 milijonov evrov, za leto 2017 pa dobrih 148 milijonov evrov.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu naj bi po zdajšnjem predlogu v letih 2016 in 2017 dobil po približno 8,4 milijona evrov. Da je to »solidna osnova«, je na komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu dejal minister brez listnice Gorazd Žmavc.
S predlogoma proračunov s svojega delovnega področja se je seznanil tudi odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, kjer so pozdravili predvsem povečanje proračunskih sredstev za policijo. Za notranje ministrstvo je v letu 2016 predvidenih 357,7 milijona evrov, v letu 2017 pa 346,3 milijona evrov. Na ministrstvu za javno upravo se po besedah resornega ministra Borisa Koprivnikarja integralna sredstva povečujejo s 108 na 122 milijonov v letu 2016 in na 135 milijonov v letu 2017. Kot je poudaril, bosta v teh letih za njegovo ministrstvo ključna procesa razvoja informacijskih sistemov in centralizacija informatike.
Proračunski načrt za ministrstvo za infrastrukturo je 639,7 milijonov evrov v letu 2016 ter 691,5 milijonov evrov v letu 2017, kar je približno 7 odstotkov slovenskega proračuna, je na seji odbora za infrastrukturo, okolje in prostor povedal predstavnik ministrstva za infrastrukturo Klemen Potisek. To je precej manj kot sedaj, saj letošnji rebalans temu ministrstvu namenja nekaj manj kot 915 milijonov evrov. Na ministrstvu pa predvsem pozdravljajo odločitev, da se povečujejo sredstva za investicijsko vzdrževanje državnih cest.
Precejšnje znižanje sredstev predlog predvideva za ministrstvo za okolje in prostor - v letu 2016 je predvidenih slabih 274 milijonov, leto dni kasneje pa nekaj manj kot 231 milijonov evrov. Letošnja realizacija je sicer za to ministrstvo ocenjena na skoraj 520 milijonov evrov.
Nekaj več sredstev naj bi v prihodnjih dveh letih dobilo ministrstvo za pravosodje. Predlog za leto 2016 jim odreja približno 57,2 milijona evrov, predlog za leto 2017 pa dobrih 70,8 milijona evrov. Kot je na odboru za pravosodje dejala predstavnica resornega ministrstva, si želijo zlasti izboljšati zaporski sistem ter informatiko in izobraževanje v pravosodju.
Precejšen del proračunskega kolača naj bi šel ministrstvu za šolstvo - v letu 2016 1,6 milijarde evrov, v letu 2017 pa 1,64 milijarde evrov. Ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič pravi, da bodo imeli pri izvajanju obeh proračunov tri krovne usmeritve; to so zagotavljanje kakovosti, odprtost in povezovanje z gospodarstvom.
Še en veliko kos državnega denarja naj bi šel ministrstvu za delo. V letu 2016 bi po trenutnem predlogu dobili 1,47 milijarde evrov, v letu 2017 pa 1,41 milijarde evrov. Da je »razmeroma zadovoljna« je proračunski razrez komentirala ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Okrepiti želijo zaščito najranljivejših, okrepiti transferje tudi srednjemu razredu in se na trgu dela usmeriti v pomoč predvsem starejšim in dolgotrajno brezposelnim.
Na ministrstvu za obrambo pozdravljajo, da se s predlogoma proračunov zaustavlja trend padanja izdatkov za obrambo. V letu 2016 naj bi jim pripadlo približno 347,4 milijona evrov, leto kasneje pa 343,5 milijon evrov. Zvišujejo se sredstva za Slovensko vojsko in upravo za zaščito in reševanje, nekoliko manj pa bo prejel upravni del ministrstva, je na odboru za obrambo dejala resorna ministrica Andreja Katič.
Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj naj bi v prihodnjem letu z naslova Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejela 205,4 milijona evrov, v letu 2017 pa 292,5 milijona evrov. Za prihodnje leto so pripravili 11 projektov, od tega jih je sedem že potrjenih.
Da je načeloma zadovoljen z odmerjenimi proračunskimi sredstvi, je po seji pristojnega odbora dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Za njegov resor je v naslednjem letu predvidenih 429,7 milijona evrov, nato pa se v sledečem letu znesek zniža na 407,4 milijona evrov. Največ denarja bo šlo za neposredna plačila, sledi program razvoja podeželja, ostalo pa nameravajo nameniti za investicijske ukrepe.
Čeprav naj bi imeli na voljo manj sredstev, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek ocenjuje, da bodo z razpoložljivimi sredstvi lahko izpolnili zastavljene naloge in pričakovane cilje. Vlada jim je za leto 2016 v predlogu odredila 139,2 milijona evrov, leta 2017 pa 127,6 milijona evrov. Med glavnimi ukrepi bo zagotavljanje sredstev za problemska območja in Pomurje ter podpora internacionalizaciji, spodbujanje domačih in tujih investicij, minister pa je izpostavil tudi področja turizma, lesne industrije in promocije Slovenije v tujini.
Nekoliko shujšano bo ministrstvo za zdravje; za leto 2016 mu predlog odmerja 78,1 milijona evrov, za leto kasneje pa 81 milijonov. Letošnja ocena realizacije je sicer skoraj 105 milijonov evrov. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc opozarja, da v predlog proračuna še niso všteta kohezijska sredstva. Ministrica načrtuje, da bodo s tem denarjem lahko nadaljevali vse večje načrtovane investicijske projekte, na primer gradnjo ljubljanske in ptujske urgence ter vzpostavitev dispečerskih centrov.
Na približno isti ravni ostajajo sredstva ministrstva za zunanje zadeve. Za leto 2016 proračun za MZZ predvideva 79,4 milijona evrov, za leto 2017 pa 76,2 milijona. Minister Karl Erjavec pravi, da gre večina sredstev za plače uslužbencev ministrstva in za materialne stroške, medtem ko zmanjkuje za investicije ali mednarodno razvojno pomoč, je povedal minister.
S predlogoma proračunov za leti 2016 in 2017 se je seznanila tudi komisija za narodni skupnosti. Sredstva so se zanje nekoliko povečala, prvič pa so v proračun predvidena tudi sredstva za hitrejši razvoj območij, na katerih živita narodni skupnosti.
Največji del proračuna bo šel seveda ministrstvu za finance, v obeh letih po približno 3 milijarde evrov.
