Tiskane izdaje
Iz vladnega urada za komuniciranje za zdaj o pripravi proračunov za leti 2010 in 2011 sporočajo le, da bo »vlada razrez proračunskih odhodkov pripravila v prihodnjih dneh, tako da bodo proračunski uporabniki lahko začeli pripravljati svoje finančne načrte najpozneje v začetku prihodnjega tedna«. Po najbolj optimističnem scenariju bo vlada razrez proračunskih odhodkov sprejela že na redni seji ta četrtek. Vlada sporoča še, da bo »proračunski predlog z vsemi spremljajočimi dokumenti sprejet v zadnjem tednu septembra, zato ga bo v zakonsko predvidenem roku poslala v obravnavo državnemu zboru«.
Med ukrepi, s katerimi namerava ministrstvo za finance zapolniti proračunsko vrzel, ki znaša rekordnih več kot pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), je predvsem novela zakona o dohodnini, s katero naj bi uvedli dodatni, četrti dohodninski razred, obdavčen po 50-odstotni stopnji. Po zdajšnjih neuradnih informacijah bo namenjen tistim, katerih dohodki presegajo 37.000 evrov na leto. Na ministrstvu za finance včeraj po pričakovanju niso hoteli komentirati novele niti niso odgovorili, koliko dodatnih davčnih virov si obetajo z uvedbo tega razreda, temveč so skopo pojasnili, da je »zakonodaja še v fazi usklajevanja in analiz in nosi oznako interno, zato v tem trenutku še ne moremo dati podrobnejših pojasnil. Dokončni predlog bo predvidoma obravnavan na vladni seji v septembru,«
Nepravični ukrep?
Davčni strokovnjak Boštjan Petauer iz družbe BDO EOS Svetovanje je za Delo povedal, da se mu takšen ukrep ne zdi primeren, še posebno, ker ni pravičen in zajema tiste, ki več delajo in zato tudi več zaslužijo. Resda višje dohodninske obremenitve poznajo tudi v nekaterih drugih državah, vendar tam zajemajo ljudi s precej višjimi dohodki, denimo tiste, ki imajo letno plačo v višini osmih povprečnih BDP na prebivalca, medtem ko bi v Sloveniji v najvišji dohodninski razred predvidoma sodili že tisti z zaslužkom 37.000 evrov, kar je manj kot dva povprečna BDP na prebivalca.
»Če si vlada že želi povečati davčne vire, bi bil bistveno primernejši ukrep dvig stopnje davka na dodano vrednost za eno odstotno točko. Seveda pa bi bil takšen ukrep politično manj priljubljen in bi zagotovo sprožil odziv sindikatov in drugih,« je pojasnil Petauer. Dvig stopnje DDV bi bil po njegovem mnenju pravičnejši in bistveno učinkovitejši ukrep za polnjenje proračuna tudi zato, ker je pri odmeri dohodnine cela vrsta legalnih in manj legalnih načinov, kako se zavezanci izognejo prehodu v najvišji in najbolj obdavčeni razred. Med legalne možnosti sodi tudi, da bi si, denimo, nekoliko zmanjšali plače in si na drugi strani precej povečali dividende ali pa tudi avtorske honorarje, ki so obdavčeni po bistveno nižji stopnji.
LDS moti dohodninsko soliranje
Nad dohodninskim »soliranjem« ministra za finance niso prav nič navdušeni niti v koalicijski LDS, ki se je drži oznaka zaščitnice nekaterih vplivnih poslovnih krogov. V odzivu na ministrovo napoved novega najvišjega dohodninskega razreda so včeraj poudarili, da »so se na vztrajanje LDS koalicijski partnerji že pri pripravi koalicijske pogodbe obvezali za bolj optimalno razvrščanje dohodninskih zavezancev po davčnih razredih, ki bi dodatno razbremenili ljudi v najnižjih dohodninskih razredih, ne pa za višanje samih davčnih stopenj. Cilj davčne politike ne sme biti dodatno obremenjevanje najbolj produktivnega dela prebivalstva, ampak razbremenjevanje gospodarstva in bolj učinkovit sistem pobiranja davkov.«
Zato menijo, da je treba najprej pripraviti ukrepe, ki bodo zmanjšali sivo ekonomijo in bodo z učinkovitejšim pobiranjem obstoječih davkov prinesli v državno blagajno višje prihodke. »Še posebej pa se zavzemamo za dodatno obdavčenje razkošja, kot so, na primer, avtomobili višjega cenovnega razreda, nepremičnine, ki jih ljudje ne potrebujejo za vsakodnevno bivanje, in nadstandardne nepremičnine, zasebne jahte in letala ter ekološko sporne in za zdravje škodljive snovi.«
Iz sredine tiskane izdaje Dela
