Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Ljubljana - Danes mineva 15 let od plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, izidi pa so bili uradno razglašeni tri dni po plebiscitu, tako da 26. december obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Pred državnim praznikom bo nocoj v Cankarjevem domu državna proslava, praznik pa bo še prej s slavnostno sejo obeležil državni zbor (DZ).

Cukjati: Pred 15 leti Slovenci enotni kot nikoli prej

Nikoli prej v zgodovini ni bil slovenski narod tako enoten kot pred 15 leti. V tistih dneh poleti 1991 smo zaslutili, kaj pomeni uresničitev Prešernovih besed Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo, otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, je na slovesnosti v ljubljanskem Cankarjevem domu povedal predsednik državnega zbora France Cukjati. Pripadniki vseh političnih strank in vseh svetovnonazorskih smeri smo se složno uprli skupnemu nasprotniku. Nobena stranka se ni polastila monopola nad uporom. Nobena ideološka skupina ni tega upora izkoristila za nedemokratičen prevzem oblasti in nobena politična stranka se ni ujela v svoje sebične politikantske igre. Nikogar, ki je morda preračunljivo okleval ali celo upal, da bo zmagala JLA, nismo obsodili, je dejal Cukjati.

Zato se je vredno tiste zgodovinske enotnosti tudi spominjati in jo praznovati, je poudaril predsednik državnega zbora. Po njegovih besedah bo slovenski narod morda še kdaj postavljen pred tako preizkušnjo, kot je bil v prejšnjem stoletju, leta 1941 in leta 1991. Dve preizkušnji s tako različnim odzivom. "V prvi smo se usodno razklali, v drugi pa k sreči združili. V prvi je naš bratomorni pohod zahteval strahotne žrtve, v drugi pa nas je enotnost nagradila z nepremagljivo močjo in elegantno zmago," je še nadaljeval.

Po Cukjatijevih besedah Slovenijo morda že v prihodnjem letu čaka nova preizkušnja enotnosti. Reforma - iskanje novega ravnotežja med tržnim gospodarstvom in socialno državo. Opozoril je, da "če ne bomo naredili koraka naprej, bomo ne samo na gospodarskem, ampak tudi na socialnem področju prej ali slej doživeli neprijetna presenečenja".

Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi predsednik države Janez Drnovšek, predsednik vlade Janez Janša, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, poslanci, ministri, državni svetniki, visoki predstavniki sodstva, političnega, kulturnega in družbenega življenja ter cerkveni dostojanstveniki.

Slavnostna seja državnega zbora

Dan samostojnosti in enotnosti je s slavnostno sejo obeležil tudi državni zbor. Slavnostni govornik, podpredsednik DZ Sašo Peče, je v nagovoru spomnil na odgovornost, ki jo imajo. Prek poslancev se kažejo želje različnih interesov, ki včasih delujejo brezosebno in dogovorno. Šele pravica do lastne vesti jih nemalokrat ohranja nad gladino politične sprevrženosti. "Naša naloga je zato vedno znova vračati zaupanje v ta državni zbor in pojasnjevati svoja ravnanja, sploh takrat, kadar se v njih ne zrcalijo pričakovanja ljudi."

Izkušnje zgodovine mlade države namreč nenehno opozarjajo na veličino suverenosti naroda in hkrati opozarjajo, da so sedanjosti najboljše sopotnice preudarnost, pravičnost in neizbrisljivost storjenega. Razvoj države terja številne odločitve, ki niso popotnice le lastnemu narodu, temveč imajo tudi svetovni odsev. Zato je treznost in preudarnost današnjega dne v političnem razvoju cilj, ki bo prihodnost delal lažjo, je opozoril Peče.

"Ne glede na raznolikost, ki naj jo predstavlja le pestrost, se moramo zavedati, da so naše odločitve pri izbiranju poti za doseganje teh ciljev – naše." Kdor ceni svoje vrednote, bo spoštoval tudi tuje. Šele potem pride ugled in dobro ime. Ta ponos je bil po tisočletnih željah institucionaliziran in ne smemo ga omajati. "Prva generacija smo, ki prav zaradi tega nosimo večjo odgovornost po njegovi ohranitvi. "

Življenjepis Slovenije je z vsakim letom daljši in terja od vseh vse manj napak. Zrelosti demokracije in njenemu ohranjanju čas postavlja vrednost. " Toda že danes nas mora ta vrednost skrbeti. Nikogar drugega ne bo skrbelo za nas. To je cena samostojnosti in enotnosti, ki se je iz dneva v dan bolj zavedamo," je sklenil podpredsednik DZ.

Slavnostne seje so se udeležili predsednik republike Drnovšek, ministri v vladi na čelu s premierom, predsednik državnega sveta Sušnik , predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, predstavniki družbenih, kulturnih in verskih institucij ter predstavniki diplomatskega zbora.

Stres: Brez upanja danes ne bi bilo samostojne Slovenije

Ustavna pogodba za Evropo kljub temu, da še ni stopila v veljavo, ostaja pomemben evropski dokument, ki se začenja z ugotovitvijo, da današnja Evropa črpa iz navdiha svoje kulturne, verske in humanistične dediščine, je v na današnji maši ob dnevu samostojnosti v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja dejal mariborski škof Anton Stres. Zato je tako pomembno, da to črpališče navdiha nikoli ne zamre, saj bi s tem Evropa izgubila svojo dušo, je poudaril mariborski škof.

Sredi vseh grozečih nevarnosti in vedno novih iznajdb zla je po besedah mariborskega škofa odločilnega pomena, "da nas upanje in brezpogojna zavezanost temeljnim moralnim in duhovnim vrednotam naše civilizacije, ki je izšla iz svetopisemske izkušnje Boga Emanuela, nikoli ne zapusti". Po Stresovih besedah imajo ravno Slovenci v tem pogledu čudovito izkušnjo. "Dolga stoletja naši predniki niso nehali verovati in upati, da se bo zgodilo tisto, za kar so vedeli, da jim pripada po vseh božjih postavah - pravica do življenja v dostojanstvu samostojnega naroda." Brez tega nezlomljivega upanja in zavesti po Stresovih besedah ne bi bilo ne Trubarja ne Prešerna ne Slomška ne Jegliča in ne množice drugih, ki so jim verjeli in sledili.

Brez tega upanja tudi nas danes ne bi bilo pri tej maši ob dnevu naše samostojnosti in enotnosti, ker samostojnosti sploh sploh ne bi uživali, je še poudaril mariborski škof.

Maše so se med drugim udeležili premier Janša, predsednik državnega zbora Cukjati, ministri, poslanci državnega zbora in Evropskega parlamenta, načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič , generalni direktor policije Jože Romšek in nekateri drugi visoki gostje.

Minister Rupel ob 15. obletnici plebiscita

"Pred 15 leti je neodvisna slovenska država postala neizpodbitno, nesporno in samoumevno dejstvo, ki ga je podprlo tako rekoč vse slovensko ljudstvo. Prepričan sem, da sta današnji trdnost in uspešnost Slovenije povezani s tem plebiscitarnim dejstvom," je ob 15. obletnici plebiscita za samostojno Slovenijo zapisal zunanji minister Dimitrij Rupel. "V času ki je minil od ustanovitve, je Slovenija napredovala iz jugoslovanske socialistične republike v članico najuglednejšega svetovnega kluba. Postala je članica Evropske unije in zveze NATO, predseduje velikanski regionalni Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki vsebuje 55 držav, medtem pa se že pripravlja na predsedovanje EU in Svetu Evrope," je na spletni strani ministrstva za zunanje zadeve poudaril Rupel. "Veseli me, da sem lahko služil in da lahko tudi danes sodelujem pri uresničevanju slovenske plebiscitarne odločitve. To je bila zares posrečena odločitev," je svoje misli ob obletnici plebiscita sklenil Rupel.

"Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?"

Na plebiscitarno vprašanje "Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okrog 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, tj. 88,5 odstotka vseh volivcev. Izidi so bili uradno razglašeni 26. decembra, ki ga obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

Slovenska skupščina je 25. junija 1991 na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti.

Skupščina Republike Slovenije pa je na današnji dan pred 14 leti sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije. Z njenim sprejetjem je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, temelječem na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. V počastitev sprejetja in uveljavitve ustave, ki je temeljno vodilo odločanja ustavnih sodnikov, je ustavno sodišče 23. december razglasilo za dan ustavnosti, ki ga praznujemo od leta 1997.