Tiskane izdaje
Proslave se tako, ne prvič v novejši zgodovini, vračajo v središče političnega dogajanja. Po objavi predloga koordinacijskega odbora, da bi počasi zmanjšali število proslav, zlasti pa po nedavni proslavi združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, so se oglasile politične stranke. Nova Slovenija je vladi očitala, da je na državni proslavi v Beltincih »svojevrstno sporočilo dala rekordno skromna udeležba Pahorjeve ministrske ekipe, prav tako sta bila navzoča samo dva koalicijska poslanca«. Novo Slovenijo je tudi zmotila »konstantna odsotnost skoraj dosmrtnega 'Pomurca leta', ki se mu državne proslave njegovih rojakov ne zdijo vredne njegove navzočnosti«, pri čemer očitno merijo na nekdanjega predsednika države Milana Kučana.
SDS o »ignoranci«
Oglasili so se tudi poslanci SDS. »Napovedano zmanjševanje števila državnih praznikov kaže ignoranco aktualne oblasti do pomembnih dogodkov slovenske zgodovine,« je menil Miro Petek. Na spletni strani SDS je zapisal, da so »v poslanski skupini začudeni nad idejo vlade, da bi za praznovanje na državni ravni ostali le še trije državni prazniki, ostale pa čaka izbris«.
Poslanec SDS Jožef Jerovšek je ministrici za kulturo Majdi Širca zastavil vprašanje. Ker na dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom nikjer v Ljubljani niso bile razobešene zastave in drugi državi simboli, jo sprašuje, »zakaj je ta praznik deležen tako zaničevalnega odnosa vlade in glavnega mesta«, in še, »ali je Prekmurje tudi na simbolni ravni za sedanjo oblast breme«.
Jerovšek ugiba, ali ni morebiti vlada »neformalno« dala navodil občinam, naj 17. avgusta ne praznujejo posebej, da bi se s tem izognila državni proslavi 23. avgusta, ki ga evropski parlament predlaga kot dan spomina žrtvam totalitarnih režimov. Na koncu še doda, da »zaradi aktualnosti teme pričakuje ažuren odgovor«.
Nov praznik?
Služba za državne proslave skrbi za izvedbo proslav, ne odloča pa o tem, kdaj bodo in koliko jih bo. To je namreč pristojnost koordinacijskega odbora in vlade. Ta bo o številu proslav v prihodnjem letu odločala oktobra in takrat bo jasno, pravi vodja službe Aleksej Adrijan Loos, ali se bo število v resnici zmanjšalo. Potrdil je, da je državnih proslav v Sloveniji bistveno več kot v drugih državah EU; je pa vsaka sprememba, dodajanje novih ali odpravljanje starih, vedno predmet burnih polemik. Vodja službe nam je povedal, da 23. avgust ni na koledarju slovenskih državnih proslav.
Evropski parlament je sicer aprila letos sprejel resolucijo o obsodbi vseh totalitarnih režimov 20. stoletja, v kateri predlaga, da bi se na ta dan, ko je bil podpisan sporazum Ribbentrop-Molotov o nenapadanju med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, spomnili na vse žrtve avtoritarnih režimov - kot piše v resoluciji »dostojanstveno in nepristransko«. O resoluciji, ki jo je v proceduro slovenskega parlamenta pozno spomladi vložil SDS, se sicer krešejo mnenja. Zlasti zato, ker po mnenju vladne večine sprejemanje takšnega dokumenta v Sloveniji ni potrebno, saj vse določbe resolucije in iz nje izhajajoče obveznosti pri nas že veljajo.
Vlada se na vprašanje opozicije, ali bo v nedeljo zaznamovala dan spomina, še ni odzvala. Bo pa danes posebno »izjavo ob prvem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov« objavila komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci.
Iz petkove tiskane izdaje Dela
