Prostor za kolesa je, a ni lahko dostopen

Dravograd – Minilo je tri tedne, odkar so Slovenske železnice na koroški progi med Mariborom in Prevaljami znova uvedle sobotni vlak, iz katerega so začasno odstranili več sedežev, da bi naredili prostor za dvajset koles. Vlak bo dvakrat na dan vozil do 2. septembra. Preverili smo, koliko kolesarjev je bilo na njem zadnjo soboto in kam so bili namenjeni.

V Dravograd, ki je izhodišče za vstop na mednarodno Dravsko kolesarsko pot in kolesarsko pot Štrekna po Mislinjski dolini, je vlak pripeljal točno, ob 8.49, a proti Prevaljam ni nadaljeval po voznem redu, saj se je izkazalo, da raztovarjanje koles vzame kar nekaj časa. Strojevodja je potrpežljivo čakal. Problem niso le ozka vrata vagonov, temveč nizko ležeči peron, do katerega morajo kolesarji spustiti kolesa več kot meter v globino. »Veseli smo, da so Slovenske železnice uvedle kolesarske vlake, a natovarjanje in raztovarjanje sta velik problem. Če sprevodnik ne pomaga – to namreč ni v opisu njegovih del in nalog – je še težje, saj sta potrebna dva človeka; eden na peronu, drugi na vlaku. Pa tudi na njem ni tako, kot je na kolesarskih vlakih v tujini. V vagonu bi morali namestiti kljuke za kolesa in pasove. A tega še ni. To res ni velik strošek. Upam, da bodo Slovenske železnice to uredile, saj ni pričakovati, da bi menjale vagone,« je povedal kolesar Rihard Kovačič iz Maribora. 

Upokojenci so ostali doma

Kolesarjev na vlaku ni bilo veliko, lahko smo jih prešteli na prste obeh rok, a če bi bila vremenska napoved obetavnejša, bi jih v Dravograd prispelo vsaj še enkrat toliko. »Z nami bi morali še hoški upokojenci, a so si zaradi vremena premislili,« je na železniški postaji povedal Miro Petrič iz Hoč, eden od Potepinov, skupine kolesarjev različnih starosti in poklicev. Potepanja na kolesih so začeli leta 1985, ko je pet sodelavcev najprej prevozilo Dolenjsko kolesarsko transverzalo. Najprej so potovali v manjših skupinah, a ker je kolesarjenje vedno bolj priljubljeno, so skupine Potepinov na kolesarskih poteh čedalje večje.

»Tokrat smo prišli preverit, kakšna je Štrekna, o kateri smo brali v vašem časniku,« je povedal Petrič, ki se je na 24 kilometrov dolgo kolesarsko pot podal z lezikolesom. »Začetek je bil kar hud. Za družine z malimi otroki ni primeren,« je povedal po prevoženi poti. Od Dravograda do Štrekne manjkata dva kilometra kolesarske poti, zato morajo kolesarji na prometno glavno cesto. Marijana Cigala, županja Dravograda: »Načrte za gradnjo manjkajoče kolesarske poti že imamo. Zatika se pri Slovenskih železnicah, kjer čakamo na soglasje za njen potek ob industrijskem tiru.«

»Nadaljevanje po Štrekni je bilo prijetno. Da smo res na trasi opuščene železnice, so nas spominjali dolge ravnine, nekdanji železniški most in dva nekdanja železniška predora. Na poti, ki je lepo označena, je treba paziti, saj Štrekna na več mestih prečka cesto, kjer imajo prednost avtomobili,« je dejal Petrič.

S kolesom po meji za užitek

Povsem v drugo smer in z drugimi cilji je pedale iz Dravograda na Sv. Jerneja potiskal Jernej Bravc (Kolesarjenje za užitek) iz Maribora. Njegov cilj je prekolesariti Slovenijo po njenih mejah. »Celotno turo bom izvedel v več etapah. Dolžine etap in višinska razlika niso pomembne. Prav tako ni pomemben čas izvedbe. Leto, dve, tri,« je zapisal na svoji facebook strani.

Bravc je brez sobotne kolesarske ture ob meji z Avstrijo prevozil že 535,2 kilometra, na kolesu presedel 52 ur in sedem minut ter skupaj opravil 7611 metrov vzpona. Na turo se je odpravil 1. oktobra lani. Kdaj jo bo končal, še ne ve, a sobotno kolesarjenje je sklenil pred odhodom popoldanskega vlaka iz Koroške v Maribor, zato je upal, da bo na vlak lahko počakal v kateri izmed koroških gostiln.

»Kolesarjenje na Koroškem je v vzponu. Upam, da bodo to opazili tudi turistični ponudniki ob kolesarskih poteh,« je dejal Uroš Rozman iz Regionalne razvojne agencije Koroška, ki je Slovenske železnice pregovoril, da so uvedle kolesarski vlak, zdaj pa prepričuje občino Dravograd, naj čim prej zgradi manjkajoči odsek Štrekne. Po njegovih zagotovilih bo že v prihodnjih dneh tudi pred železniško postajo v Dravogradu stala info tabla, ki bo kolesarje usmerila na izbrano pot.