Prostorski načrt bi popravili, ne razveljavili

Koper – »Najslabše bi bilo, če bi ustavno sodišče razveljavilo uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za Luko Koper, saj bi se pristanišče vrnilo s prostorskimi načrti za osem let nazaj,« je za Delo povedal ankaranski župan Gregor Strmčnik po včerajšnjem prvem uradnem »spoznavnem« srečanju s predsednikom uprave Luke Koper Dragomirjem Matićem.

Uradno sporočilo po srečanju je bilo suhoparno: »Izmenjala sta osnovna stališča in poglede na razvoj koprskega pristanišča, predvsem glede umeščanja v prostor v delu pristanišča na območju občine Ankaran. Dogovorila sta se, da se bodo strokovne službe redno srečevale in sproti urejale nerešena vprašanja,« je sporočil Sebastjan Šik iz Luke Koper in dodal, da za zdaj v postopku nimajo nobenega akta, za katerega bi Luka takoj potrebovala soglasje ankaranske občine.

Gregor Strmčnik je že večkrat navedel glavne zahteve ankaranske občine do razvoja Luke Koper; 826 pobudnikov iz Ankarana in od drugod je pred nekaj leti zahtevalo ustavno presojo vladne uredbe o DPN. Strmčnik je prepričan, da bi bilo bolje, če bi se z Luko Koper in vlado dogovorili, da bi z novo uredbo dopolnili DPN, kot da bi ustavni sodniki DPN razveljavili, ker ob sprejetju niso upoštevali 54 pripomb Ankarančanov. Če bi DPN dopolnili s pripombami Ankarana, bi zahtevo za njegovo ustavno presojo umaknili, pravi Strmčnik. Poglavitni problem DPN je tretji pomol, za katerega so se celo v Luki Koper že pred dvema letoma odločili, da ga še nekaj časa ne bo treba graditi.

O vplovnem kanalu ni bilo govora

»Prepričani smo, da morja pred Ankaranom nima smisla zasipati za pomol, saj bi lahko ceneje pridobili več privezov, če bi na območju ankaranske občine zgradili nov vplovni kanal v zaledje. O tem se s predsednikom uprave danes nisva pogovarjala, verjetno pa za naše stališče ve. Izmenjala sva temeljne poglede na razvoj pristanišča. To je bil prijeten in konstruktiven sestanek, zaradi česar sem prepričan, da bo mogoče poenotiti razvojne perspektive Luke in jih uskladiti s stališči lokalne skupnosti glede problematike širitve pristanišča na območja občine Ankaran.«

Strmčnik je opozoril, da bosta morali do dosežene delitvene bilance soglasja za posege na zemljiščih, kjer velja razpolaganje s skupnim nerazdeljenim premoženjem, soglasje dajati občini Ankaran in Koper. Tudi sicer bosta morali skupaj obravnavati vprašanja, ki zadevajo varovanje morja, zraka in okolja. »Sicer pa se ne bojim, da bi bilo nekaj, kar bi bilo dobro za eno občino, slabo za drugo,« je dejal Strmčnik. Prvo morebitno soglasje bo Luka od občine potrebovala, če bo morala zgraditi še kakšno kaseto za odlaganje mulja zaradi poglabljanja morskega dna ali pri gradnji novega glavnega vhoda v pristanišče.