Prostorski načrt za razvoj pristanišča Koper bo vlada sprejela v dveh tednih

Predsednik uprave Luke Koper, je pojasnil, 
da je družba za sprejetje razvojnega načrta namenila več kot tri milijone evrov.

Objavljeno
23. maj 2011 20.07
Posodobljeno
24. maj 2011 22.15
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Koper - V najpozneje dveh tednih bi morala vlada sprejeti uredbo o prostorskem načrtu za nadaljnji razvoj pristanišča Koper. To je informacija, ki nam jo je zaupal minister za promet Patrick Vlačič. Včeraj smo lahko na ministrstvu za okolje in prostor izvedeli, da italijanske pripombe na račun tega državnega prostorskega načrta (DPN) še preučujejo.

»Kdaj bo pripravljena uredba za DPN pristanišča Koper, zdaj še ne moremo reči, se pa to intenzivno dela,« je odgovorila Darija Dolenc z ministrstva za okolje.

Predsednik vlade Borut Pahor je 12. aprila lani ob obisku v Luki Koper po več kot petih letih priprav DPN izjavil, da bo dolgo pričakovana uredba sprejeta najpozneje 13. maja 2010. »Ne govorimo več o sanjah, ampak o uresničevanju zamisli, ki je vredna 800 milijonov evrov,« je tedaj dejal Pahor.

Slovenske sanje je zaustavila Italija, ki je zahtevala, da je stranka v postopku pri obravnavi vprašanj čezmejnih vplivov na okolje.

Italija v letu dni ni dala svojih državnih pripomb, ampak je edine, ki jih prišteva tudi med uradne pripombe Italije, posredovala okoljska organizacija WWF Italija za Furlanijo - Julijsko krajino. Na te pripombe Slovenija zdaj piše odgovor, ki bo poslan kmalu. Evropska zakonodaja posamezne države ne obvezuje, da mora uveljaviti vse zahteve, ki jih v takšnem postopku posreduje sosednja država, ampak se mora nanje odzvati.

Poleg tega se želi slovenska vlada primerno odzvati tudi na pripombe, ki prihajajo iz lokalne skupnosti. »Določene pripombe iz lokalne skupnosti so deloma utemeljene, vendar bi usklajevanje teh vprašanj zahtevalo preveč časa in bi zamudili sprejetje tako pomembnega razvojnega dokumenta.

Zato menimo, da je najbolje, da bi DPN zdaj sprejeli in bi vlada hkrati dala zavezo, ki bi jo konkretno obvezovala, da se loti popravkov konkretnih spornih delov prostorskega načrta oziroma da bo pripombe lokalne skupnosti upoštevala pri sprejetju gradbenih dovoljenj za konkretne projekte,« je pojasnil minister Vlačič.

Pomen pristanišča za mesto

Župan Boris Popovič pa je poudaril, da mora skrbeti za vse občane in da ima dejavnost pristanišča velik vpliv na mesto. »To ne pomeni, da v celoti zavračamo prostorski načrt, menimo pa, da lahko prisluhnejo našim zahtevam in poskušajo posamezne dele tega načrta izboljšati. Pričakujemo, da se bo vlada pred sprejetjem uredbe nekako dogovorila z lokalno skupnostjo.«

Popovič je opozoril, da je občina v preteklosti državnemu pristanišču že dala za približno tri milijone kvadratnih metrov površin, pri čemer je bil govor o določenih nadomestilih, vendar dogovor o teh kompenzacijah ni bil jasen. »Zato ob tokratnem sprejetju DPN opozarjamo na stare obveznosti države in na to, da je država načrt pristanišča zastavila na dodatnih 700.000 kvadratnih metrih občinskih površin.

Če bo kdor koli hotel kar koli uresničevati na teh površinah, se bo moral dogovoriti z lastnikom. Vrednost takšnega zemljišča znaša najmanj 70 milijonov evrov. DPN ne razlašča lastnikov. To opozarjam zato, da ne bo kdo čez nekaj let spet na vse to pozabil, kot so pozabili tudi v primeru naravnega rezervata Škocjanski zatok,« je dejal Boris Popovič.