Ljubljana – V prepričanju, da se pred trajno rešitvijo problema s sosežiganjem odpadkov v trboveljskem Lafarge Cementu (LC) Slovenija ne more strateško družiti s Francijo, so se zasavski okoljski aktivisti danes odločili za svojevrstno popotnico premieru Borutu Pahorju pred podpisom strateškega sporazuma s francoskim predsednikom Sarkozyjem. Pred francoskim veleposlaništvom v Ljubljani so s podobo slovenske kokoši, ki vztrajno leze v zadnjico galskemu petelinu, pokazali, kaj si mislijo o tovrstnih sporazumih.
Bela »krsta« v luži »krvi«, minuta tišine in zvoki Tišine so bili le prispodoba tega, kar Zasavcem počne država: že leta jih pokopava. Pogrebni portokol je minil brez incidentov, množica kakšnih sto ljudi pa je z aplavzom pospremila ilustracijo Dušana Kastelica. Kako slovoenska kokoš poljublja zadnjico galskemu petelinu, se v Zasavju potrjuje vsak dan, je dejal aktivist Boštjan Pihler.
Zato je bil shod aktivistov Eko kroga in trboveljske Civilne iniciative enako kot proti podpisu slovensko–francoskega sporazuma naperjen tudi proti neizpolnjenim premierjevim obljubam in ignoranci slovenske države. »Kar v Zasavju počne oblast, je preizkušanje potrpežljivosti do skrajnih meja,« je bil ogorčen Uroš Macerl, predsednik Eko kroga.
Še bolj ostra je bila Nasta Doberlet Bučalič: »Menite, da Zasavci nismo pripravljeni iti na ceste za zdravo prihodnost naših otrok kot Egipčani in Libijci za demokracijo?« Ali je za nas res vse dobro, se je v imenu Zasavcev še vprašala prva dama CI Bučaličeva in v isti sapi tudi že odgovorila: »Ni in ne sme biti vse dobro.«
Sporazum ne sme biti na škodo Zasavja, temveč naj bo na račun revitalizacije regije z ekološko nespornimi gospodarskimi programi in novimi delovnimi mesti. Aktivisti so pred spuščenimi žaluzijami francoskega veleposlaništva zahtevali dokončno in trajno rešitev sežiganja odpadkov v LC in tudi uporabe petrolkoksa.
Čeprav je upravno sodišče LC v petek vzelo okoljsko dovoljenje, ta še naprej sosežiga. Minuli vikend je bil v Zasavju v znanem slogu – Lafargeeve igonorance. V petek in v soboto se je Zasavje dušilo v dimu in smradu. Kajti vprašanje, ki se po sodbi zastavlja, je, kdo je pristojen, da ustavi sosežig.
Nekateri menijo, da okoljski inšpektorat, drugi, da Arso, Agencija za okolje, ki ji je upravno sodišče zadevo LC vrnilo v ponovno odločanje. Kakor smo neuradno izvedeli, je zadeva padla, ker so na Arsu napravo za sosežig napačno obravnavali kot staro, čeprav v njej do vloge za dovoljenje v letu 2007 LC ni nikoli sosežigal.
Sodba sodišča je dokončna, nanjo se ni mogoče pritožiti. Ker LC v nasprotju z Arsom in Urošem Macerlom ni bil stranka v postopku, z razsodbo uradno menda ni seznanjen. V LC na naša vprašanja ne odgovarjajo. Macerl ugiba, kaj je razlog, da jim še niso vročili sodbe: »Morda jih pošta čaka, a bodo izkoristili petnajstdnevni rok do dviga, mogoče pa je tudi, da Arso spet ni odreagiral, kakor bi moral. LC bi lahko tudi sam, če bi spoštoval ljudi, ustavil sosežig.«
Na Arsu se našemu vprašanju, ali bo njihov prvi mož Silvo Žlebir ponudil odstop, čudijo: »Zakaj bi odstopil, ko pa je Arso odločal v skladu z veljavnimi predpisi? V sodbi je sodišče izpostavilo le pravno interpretacijo pojma, kaj je nova in kaj obstoječa naprava.« Na Arsu so prepričani, da so pravilno interpretirali napravo kot obstoječo z veljavno vladno uredbo, sodišče pa, nasprotno, meni, da se pri interpretaciji pojma ni mogoče opreti na uredbo, ker je ta v neposrednem nasprotju z zakonom o varstvu okolja.
Ne glede na to, kakšna bo ponovna odločitev Arsa v zvezi z LC, Zasavci od države zahtevajo, da jih začne obravnavati kot enakovredne državljane, za katere ne bodo veljale višje emisije in ki jih oblasti ne bodo več ignorirale v bodočih postopkih pridobivanja okoljskega dovoljenja za LC, enega največjih onesnaževalcev ne le v regiji temveč tudi v državi.