Protest za in proti romski gostilni

Med obema skupinama je bilo izrečenih nekaj ostrih besed. Po dobri uri so se protestniki mirno razšli.

Objavljeno
18. november 2013 21.30
ROMSKA RESTAVRACIJA
Miha Rubin, Maribor
Miha Rubin, Maribor
Maribor - V znak protesta proti romski restavraciji, ki naj bi jo odprli v bivši piceriji Ču-Ču, se je sinoči tam zbralo blizu 20 ljudi. Kot je poudaril eden od njih, je v bližini največja osnovna šola v Mariboru, okoli pa je že devet gostiln, zato nočejo še desete. V mestni četrti Magdalena si na tej lokaciji želijo medgeneracijski center.

Se je pa sočasno z nasprotniki romske gostilne na drugi strani ceste postavila skupina 15 ljudi, ki je izražala podporo temu projektu. »To mesto ima večjo težavo z rasizmom kot se zdi na prvi pogled. Vsi ostali argumenti proti so bolj kot ne padli, ko je župan povedal, da je prostor in za medgeneracijski center in romsko gostilno,« je dejal Gregor Stamejčič Grizli, ki je v rokah držal plakat: »Imamo kubansko, japonsko, italijansko ... Zakaj ne bi imeli še romske?«

Med obema skupinama je bilo izrečenih nekaj ostrih besed, vendar nekaj policistom, ki so za vsak slučaj z razdalje spremljali dogajanje, ni bilo treba posredovati. Po dobri uri pa so se ljudje mirno razšli.

Mariborski Župan Andrej Fištravec je, spomnimo, prejšnji teden s pobudniki projekta (združenjem Epeka) podpisal najemno pogodbo za lokal, v katerem bo romska restavracija. Zbor krajanov, ki ga zahtevajo v mestni četrti Magdalena, pa je župan napovedal za konec tega tedna.

Romska gostilna (Romani kafenava) naj bi v objektu na Gorkega 34, ki je last občine, vrata odprla februarja prihodnje leto, v njej pa naj bi zaposlili nekaj Romov.

Na problematiko se je danes odzval tudi urad varuha človekovih pravic, ki je podprl projekt romske restavracije, saj ga ocenjujejo kot dober prispevek k ustrezni integraciji Romov v skupnost. »Aktivna in uspešna vključitev Romov na trg delovne sile jih lahko izključi iz sistema prejemnikov socialnih pomoči in ovrže stereotipe o njihovih prevladujočih lastnostih,« so zapisali v uradu varuha človekovih pravic.

V uradu sicer verjamejo, da bo z ustreznim dialogom med lokalno oblastjo in občani projekt, ki je zaradi svoje naravnanosti vreden pohvale, zaživel in imel posnemovalce tudi v drugih okoljih.