Tiskane izdaje
Ljubljana − Pred stavbo vlade se je pet minut do dvanajstih začel napovedan protest sindikatov javnega sektorja. Udeležilo se ga je približno 600 udeležencev, med njimi tudi razširjeno sindikalno vodstvo.
V današnjem protestu sodelujeta obe pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja.
Zbrani so s transparenti in žvižgi vlado pozvali, naj se vrne za pogajalsko mizo, in opozorili, da si ne bodo pustili vzeti pravice do pogajanj in socialnega dialoga.
Branimir Štrukelj, predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, je množici sporočil, da jim bo sindikat »z vsemi sredstvi pomagal, da Slovenija ostane demokratična država, ki spoštuje pravice delavcev in delavk«.
Jasno sporočilo je dal tudi vladi, in sicer, da so se pripravljeni pogajati o dinamiki in načinu odprave varčevalnih ukrepov, če pa vlada v pogajanja ne bo privolila, pa je napovedal možnost posamičnih stavk in splošne stavke janega sektorja.
»Vlada sili v konflikt zaposlene, ker krši dogovore. Pravice do poganjaj si ne bomo pustili vzeti, zato pred konfliktom ne bežimo,« je povedal Štrukelj.
Kolege iz javnega sektorja je podprl tudi predsednik svobodnih sindikatov Dušan Semolič, ki je dejal, da stalni pritiski na pravice zaposlenih v javnem sektorju objektivno ogrožajo tudi pravice zaposlenih v gospodarstvu. »To početje razumemo kot sovražno gesto vlade. Poznamo alternative oziroma odgovore na to, ki niso samo protesti. Tudi stavkati znamo in vse to bomo počeli, da ohranimo svoje pravice,« je dejal.
Sindikalist Jaka Počivalšek je vlado spomnil, da je v javnem sektorju pri plačah privarčevala več kot milijardo in da varčevalni ukrepi trajajo sedem let. »To milijardo je vlada vložila v banke, kjer pa si zdaj izplačujejo dividende.« Tudi on je vlado pozval nazaj za pogajalsko mizo, in naj prekine s prakso enostranskega ukrepanja v javnem sektorju.
»Kjer ni socialnega dialoga, je konflikt«
Shod je prva od aktivnosti, s katerimi želijo sindikalisti javno izraziti nasprotovanje vladni odločitvi, ki jo razumejo kot izstop iz pogajanj in opustitev socialnega dialoga. Sindikati namreč zahtevajo nadaljevanje pogovorov o odpravi varčevanja, vlada pa se hoče pogovarjati o sistemskih zakonih.
Štrukelj je povedal, da so se z vlado pripravljeni pogajati o preostalih varčevalnih ukrepih, o plačah in anomalijah v plačnih sistemih, o pravici do pogajanj pa nikakor ne.
»Kdor zavrača pogajanja, zavrača socialni dialog. Kjer ni socialnega dialoga, je konflikt. Kdo koga sili v tem trenutku v konflikt, je več kot očitno: Vlada sili zaposlene v javnem sektorju v konflikt, ker krši dogovore,« je bil na shodu jasen Štrukelj.
Sindikalisti so opozorili tudi na dogovor iz konca lanskega leta, s katerim so vlada in sindikati predvideli, da se bodo dogovorili o postopnem sproščanju še veljavnih varčevalnih ukrepov pri plačah v obdobju 2017−2019. A dogovora v postavljenem roku do konca aprila niso dosegli.
Kaj je privedlo do takšne zaostritve med vlado in sindikati javnega sektorja? Preberite v članku: Protest javnega sektorja pet pred poldnevom.
Koprivnikarju vzroki za protest niso jasni
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ob prihodu na sejo vlade dejal, da mu ni razumljiva osnova za današnje proteste. Ponovil je, da se vlada iz pogajanj ni umaknila, ampak išče nove rešitve, kako zagotoviti odpravo varčevalnih ukrepov.
Med protestom so v vlade po družabnem omrežju twitter sporočili: »Uresničujemo dogovorjeno. V 2016 je napredovalo 52 odstotkov vseh javnih uslužbencev, v 2017 bodo plače vseh javnih uslužbencev višje za 2,5 odstotka.« In tudi, »da se vlada s sindikati javnega sektorja pogaja znotraj finančnih zmožnosti in ves čas predlaga rešitve v socialnem dialogu«.
Cerar nekoliko pomiril sindikate
Po protestnem shodu se je premier Miro Cerar srečal s Počivavškom in Štrukljem. Slednji je po srečanju dejal, da je bil sestanek konstruktiven, da pa si ne upa reči, »da so prejeli zagotovilo za vrnitev na pogajanja«. Je pa po njegovih besedah premier »kazal željo, da vlada poišče pot za vrnitev na pogajanja,« piše STA.
Počivavšek je ob tem kot pomembno izpostavil sporočilo premierja glede sprejemanja zakonskih sprememb, saj ga je bilo razumeti, da usklajevanje zakonov s sindikati ne bo »ujetnik rokov, ki jih je v normativnem programu vlade za obravnavo teh zakonov določila vlada«.
