Protestniki nameravajo pred borzo postaviti vojaški šotor

Med aktivisti pred Ljubljansko borzo so poleg študentov tudi pogodbeno zaposleni in priložnostni delavci.

Objavljeno
18. oktober 2011 08.31
Posodobljeno
18. oktober 2011 08.51
Anže Božič, Mario Belovič, notranja politika
Anže Božič, Mario Belovič, notranja politika

Ljubljana – Protestniki, ki pred borzo že četrti dan izražajo svoje nestrinjanje z obstoječim družbenim sistemom, se nameravajo danes logistično okrepiti. Zagnati nameravajo novo spletno stran, na prizorišču upora pa pod streho spraviti kuhinjo in sanitarije.

Aktivisti nameravajo v okviru globalne revolucije, poimenovane 15o, tudi danes nadaljevati »družbeni eksperiment«, vendar njihove konkretne akcije do zaključka naše redakcije še niso bile dogovorjene.

So pa razmišljali, da bi del svojih aktivnosti poskušali nadaljevati tudi drugod po prestolnici. Ker so policisti v noči z nedelje na ponedeljek izrekli več glob zaradi uriniranja na javnem mestu, bo od danes na dvorišču pred borzo stalo tudi kemično stranišče. Aktivisti pa načrtujejo še postavitev večjega vojaškega šotora, v katerem bi imeli kuhinjo in medijsko središče.

Kdo sploh tabori pred borzo

Jedro protestnikov, ki so to noč že tretjič zapored prespali pred poslopjem Ljubljanske borze, bi najlaže opredelili kot študentsko populacijo. A struktura ni tako preprosta. Med aktivisti namreč poleg študentov s statusi najdemo tudi mlade s končanimi šolami, posameznike, ki so šolanje opustili, pogodbeno zaposlene, priložnostne delavce, brezposelne »kralje ulice« in tudi redno zaposlene, ki so za potrebe »skupnega boja« v službi prijavili dopust.

»Imam povsem varno redno zaposlitev in povsem dostojno plačo. A tu ne gre zame. Nekaj mora biti hudo narobe s sistemom, da se po vsem svetu v tako kratkem času mobilizira takšna množica,« je za Delo povedal eden izmed anonymousov, smehljajočih se mask, ki so postale simbol svetovnega upora proti pohlepnemu kapitalizmu. Med aktivisti smo zasledili tudi študenta iz Združenih držav Amerike in študentko iz Argentine.

»Stalnim članom« se vsak dan pridružuje čedalje več članov civilnih iniciativ, kot so Nevidni delavci sveta, Socialni center Rog in Delavsko-punkerska univerza. Ti praviloma ne spijo v »šotorskem naselju« pred borzo, temveč za protestnike organizirajo različne delavnice (včeraj sta bili tako, na primer, organizirani dve, prva na temo direktnega socialnega dela, druga pa proti negotovim oblikam dela), vodijo skupščine o nadaljnjih korakih in skrbijo za komunikacijo z mediji.

Predstavnik nevidnih delavcev Andrej Kurnik je pri tem pozval, da lahko protestniki – tudi tisti, ki se še hočejo pridružiti gibanju – organizirajo svoje delavnice, saj gre za »manifestacijo širšega in odprtega gibanja«. Trg pred borzo bo po njegovih besedah tako še naprej skupen javni prostor za razvoj gibanja 15o in odprt za kritiko finančnega kapitalizma. Protestnikom so včeraj zjutraj na pomoč priskočili tudi člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki so razdelili topel čaj in sendviče.

Številnost aktivistov pa podnevi sicer povečajo tudi mnogi mimoidoči. Nekateri se zadovoljijo že s fotografijo ali opazovanjem z varne razdalje. Drugi pristopijo in se poskušajo vključiti, spet tretji pridejo zaradi brezplačne porcije jote. Mirni protest vseskozi spremlja tudi nekaj policistov, Policijska uprava Ljubljana pa proti organizatorju zaradi neprijavljenega shoda vodi prekrškovni postopek.

Komunikacija po spletu

Slovenski protestniki, tako kot njihovi »soborci« po vsem svetu, za komuniciranje uporabljajo alternativne kanale, ki jih omogočajo nove tehnologije. V ospredju sta spletni socialni omrežji Facebook in Twitter, na voljo pa je tudi spletna stran www.njetwork.org, kjer lahko občasno v živo spremljamo potek protesta. Slovensko »franšizo« Revolucije 15o na twitterju spremlja 228 uporabnikov, na facebooku pa je v isto skupino vključenih 1080 članov.

»Prav je, da ljudje objavljajo in delijo posnetke in fotografije, toda to je nič,« je kritičen raziskovalec spletnih vsebin Vuk Ćosić. »To je bolj orodje, namenjeno njihovi interni komunikaciji. Večji učinek dosegajo z nedigitalnimi metodami, ki so bolj odmevne in fotogenične. Slovenska posebnost sta pač majhna kritična masa in strah pred javnim nastopanjem, kar se kaže z majhnim številom ljudi, zainteresiranih za spremembe,« meni Ćosić.

Na omenjenih socialnih omrežjih sicer lahko najdemo amaterske slike in posnetke dogajanja, posamezna sporočila podpore, napovedi naslednjih aktivnosti ter tudi različne tematske polemike in povezave do živih prenosov dogajanja. Predvidoma danes bo zaživela tudi nekakšna uradna spletna stran protestnikov www.15o.si. Protestniki nameravajo danes zagnati novo spletno stran.

Ban Ki Munov poziv finančnim ministrom G20:

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je včeraj na obisku v Švici dejal, da razume širitev newyorškega gibanja »Okupiraj Wall Street« – glede na frustracije, ki jih povzroča finančna kriza. Finančne ministre skupine G20 najbolj bogatih držav in držav v razvoju je pozval, naj prisluhnejo ljudem in pripravijo akcijske načrte, s katerimi bi odpravili težave. »Dosedanje ekonomske prakse ali upoštevanje le internih ekonomskih težav ne bodo dali nobenega odgovora na zelo resno mednarodno gospodarsko krizo,« pa je gibanje in proteste Ban Ki Mun komentiral ob robu pogovorov skupine G20 v Parizu. Gibanje »Okupiraj Wall Street« traja mesec dni in še vedno raste. Iz nekaj ducatov ljudi, ki so začeli kampirati v majhnem parku na Manhattnu nedaleč od nastajajočega kompleksa World Trade Centra, je naraslo na nekaj sto tisoč ljudi, ki protestirajo po vsem svetu.