Tiskane izdaje
Ljubljana – Vodstvo sindikata državnih in družbenih organov (SDDO), ki deluje v okviru zveze svobodnih sindikatov (ZSSS), nasprotuje spremembam zakona o javnih uslužbencih, zlasti novemu členu, ki povečuje pooblastila predstojnika. Ta namreč lahko, če so podani razlogi za sum, da uslužbenec zlorablja določeno pravico – na primer do zadržanosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe in do povračila stroškov prevoza na delo ali z dela – odredi dodaten nadzor nad uveljavljanjem teh pravic ter v ta namen pooblasti pravno ali fizično osebo, ki ureja detektivsko dejavnost. Zato je republiški odbor sindikata na usklajevanju pri resornem ministru Gregorju Virantu ta teden zahteval, da se omenjeni člen črta.
»Delodajalec ima nedvomno pravico, da odredi ugotavljanje kršitev, kršitelje lahko tudi kaznuje, vendar ne tako, kakor je predlagano,« opozarja sekretar sindikata Drago Ščernjavič. Omenjena določba je sporna že zaradi uvrstitve v 5. člen zakona, ki sicer opredeljuje delovna razmerja in plače. Še bolj sporna pa je zaradi izjeme, po kateri bi detektivske organizacije v nasprotju z veljavnim zakonom o detektivski dejavnosti delale za državne organe. »Omejitve v tem zakonu nikakor ne bi smeli prezreti, saj bi ena izjema lahko potegnila za seboj še druge. Torej ne le pri državnih organih, ampak tudi pri drugih subjektih, ki ne smejo uporabljati dela detektivskih organizacij,« je dejal Ščernjavič. »Kam to pelje, si lahko predstavljamo. Takšne rešitve pomenijo tudi nezaupnico zdravnikom in zdravstvenim organizacijam.«
Nadzor nad načinom izvrševanja navodil, ki jih v zvezi z bolniško daje zdravnik, ureja 266. člen pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). »Tudi ta podlaga je skrajno skromna, saj bi morala biti določena z zakonom, če naj bi detektivi opravljali svoje delo. Vsekakor pa ti lahko pri nadzoru nad bolniško odsotnostjo preverijo le, ali je ravnanje delavca v skladu z navodili zdravnika ali zdravniške komisije. Pri tem pa nimajo pravice vpogleda v medicinsko dokumentacijo. Državni organ, ki nima potrebnih strokovnih znanj, niti medicinske dokumentacije javnega uslužbenca, bi lahko od zdravstvene organizacije oziroma zdravnika zahteval kvečjemu, da takšno kontrolo naroči oziroma mu o njej poroča. Zato pa najbrž ni treba spremeniti zakona, saj so pravne podlage za tovrstno ukrepanje že podane,« je še pripomnil Ščernjavič.
Na MJU za kakovosten in primerljiv nadzor
Na ministrstvu za javno upravo ocenjujejo, da bi bilo treba nad uveljavljanjem pravice zadržanosti z dela do 30 delovnih dni in nad pravicami do povračil stroškov prevoza na delo in iz dela po zgledu zasebnega sektorja omogočiti kakovosten in primerljiv nadzor. Sicer pa sami nimajo na voljo statističnih podatkov o številu kršitev; na podlagi nekaterih anonimnih prijav kršitev in prakse organov državne uprave pa menijo, da bi lahko v nekaterih posamičnih primerih bil podan utemeljen sum kršitev oziroma zlorabe pravic, ki bi ga bilo treba potrditi ali ovreči, vendar za to za zdaj ni ustrezne pravne podlage. Predstavniki reprezentativnih sindikatov načelno sicer zavračajo predlog morebitne rešitve kontrole, kljub temu pa so predlagali določene spremembe (predhodno opozorilo javnemu uslužbencu in možnost internega nadzora, kjer ga področni zakon omogoča), ki jih je predlagatelj upošteval. Na ministrstvu še poudarjajo, da ni namen nove določbe kršitev katere koli ustavne pravice, ampak le vzpostavitev kontrole porabe javnih sredstev tudi za tiste uslužbence v organih državne uprave, kjer bo obstajal utemeljen sum zlorabe. V preostalih delih javnega sektorja se ta kontrola z istimi mehanizmi že izvaja.
Več o tem preberite v sobotnem tiskanem Delu
