Tiskane izdaje
Celovec - Deželna vlada na avstrijskem Koroškem je danes v soglasno sprejeti resoluciji pozvala avstrijsko zvezno vlado, naj v dvostranskih pogajanjih poskrbi, "da se Republika Slovenija odpove temu, da uporabi osrednji simbol koroške deželne zgodovine, kot je knežji kamen, na plačilnem sredstvu, ki ga izdaja Republika Slovenija in je uporabno po vsej Evropi." Banka Slovenije je v osnutkih za slovenske kovance za evro predvidela knežji kamen na kovancu za dva centa.
Kot je po današnji seji koroške deželne vlade menil deželni glavar Jörg Haider, je "nesprejemljivo, da se v Evropi, kjer meje ne igrajo več vloge, ustvarjajo kulturne meje". Resolucija naj bi bila sprejeta soglasno, ker "so koroške stranke v koroških vprašanjih vedno enotne". Obenem je Haider zatrdil, da je "treba opozoriti sosede, da ne poskušajo znova obujati veleslovenskih sanj".
Proti upodobitvi koroškega knežjega kamna že leta 1991
Kot je koroška deželna vlada zapisala v današnji resoluciji, je koroški deželni zbor že 7. novembra 1991 v resoluciji odločno nasprotoval upodobitvi koroškega knežjega kamna na tedanjih plačilnih bonih v Sloveniji. Slovenija naj bi takrat "v interesu dobrososedskih odnosov" opustila načrt, da knežji kamen upodobi tudi na tolarskih bankovcih.
"Mit o državi karantanskih Slovanov kot zibelki današnje slovenske države je docela nezgodovinski," piše v resoluciji. Ta še pojasnjuje, da je bil knežji kamen pomemben za zgodnjesrednjeveško slovansko kneževino Karantanijo in za kasnejšo vojvodino Koroško; na njem so do leta 1414 ustoličevali koroške vojvode, pri čemer je meja Karantanije potekala na Karavankah.
Koroška deželna vlada se je v svoji resoluciji sklicevala tudi na slovenskega zgodovinarja Boga Grafenauerja, ki naj bi upodobitev knežjega kamna na plačilnem sredstvu Republike Slovenije označil za docela neprimerno.
NSKS: Resolucija proti knežjemu kamnu izraz smešnega razburjenja
Soglasno sprejeta resolucija, v kateri koroška deželna vlada protestira proti namenu slovenske vlade in Banke Slovenije, da bo na slovenskem kovancu v vrednosti dveh centov upodobila knežji kamen, je po mnenju krovne organizacije Slovencev na avstrijskem Koroškem, Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) "izraz naravnost smešnega razburjenja". Očitno je deželna politika pozabila, da evro ni avstrijska niti slovenska valuta, temveč evropska, je v današnjem sporočilu za javnost še zapisala NSKS.
"V resnici bi morala biti Koroška vesela, da se na ta način knežji kamen kot simbol tako Koroške kakor slovenskega naroda širi po vsej Evropi," meni NSKS.
Osrednji simbol slovenske karantanske države
Knežji kamen je sicer osrednji simbol slovenske karantanske države, ki je imela od 7. stoletja svoje središče na Gosposvetskem polju na današnjem avstrijskem Koroškem. Na tem kamnu so svobodni slovenski kmetje, tako imenovani kosezi, nekdaj predajali oblast knezom in bodočim vojvodam. Danes je knežji kamen razstavljen v preddverju koroškega Deželnega muzeja v Celovcu.
Že v ponedeljek sta proti uporabi knežjega kamna na omenjenih kovancih protestirala predsednik Haiderjeve stranke BZÖ na avstrijskem Koroškem Martin Strutz in koroški Heimatdienst (KHD).
Heimatdienst za tožbo proti Sloveniji na Evropskem sodišču
Član predsedstva Koroškega Heimatdiensta (KHD) in poslanec avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) v evropskem parlamentu Andreas Mölzer je na zadnji seji KHD napovedal tožbo proti Sloveniji na Evropskem sodišču za človekove pravice. V njej bo zahteval uradno priznanje nemške narodne skupnosti v Sloveniji in zagotovitev osnovnih pravic zanjo. Obenem je KHD ostro zavrnil napovedano pritožbo Narodnega sveta koroških Slovencev na Evropskem sodišču glede dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem.
Kot meni Mölzer, "politika zavračanja Slovenije do njene nemške narodne skupnosti vsekakor upravičuje internacionalizacijo." Potem ko je evropski komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in večjezičnost Jan Figel nedavno pisno odgovoril Mölzerju, da so vprašanja zaščite manjšin v pristojnosti posameznih držav članic EU, se namerava avstrijski poslanec v evropskem parlamentu zdaj obrniti na Evropsko sodišče za človekove pravice.
"Primer za Evropsko sodišče za človekove pravice nista ne dežela Koroška ne republika Avstrija, ki slovenski narodni skupnosti zagotavljata obsežne manjšinske pravice, temveč Republika Slovenija, ki ostanku nemške manjšine prepoveduje celo postavitev zasebnih dvojezičnih tabel," meni Mölzer v izjavi KHD.
KHD je odločno zavrnil tudi internacionalizacijo vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov, ki jo je sprožil NSKS. Ta naj bi le " zacementirala pozicije in onemogočila soglasno rešitev". Slovenska stran naj bi poskrbela predvsem za konkretne ukrepe za poglobitev medsebojnega zaupanja. K temu naj bi bila pozvana tudi Slovenija, ki doslej "ni pokazala niti osnovne pripravljenosti, da avtohtono nemško narodno skupnost ustavnopravno prizna kot manjšino in ji prizna osnovne pravice," je še zapisal KHD v izjavi po svoji zadnji seji.
