Tiskane izdaje
Ljubljana – Univerzitetni asistent s specializacijo, ki izobražuje zdravnike, je tudi deset plačnih razredov nižje kot zdravnik začetnik, je le eden izmed podatkov, ki po besedah predstavnikov visokošolskega sindikata kažejo na slabe razmere.
Visoko šolstvo je podfinancirano, Slovenija kot edina država OECD namenja za študenta manj kot za učenca v osnovni ali srednji šoli. Število zaposlenih se je v izobraževanju v letu dni do junija 2013 zmanjšalo za 1,5 odstotka, v visokem šolstvu za kar pet odstotkov. Ker se manjšanje sredstev rešuje z zmanjševanjem števila zaposlenih, se kader ne pomlajuje, posledice pa bodo dolgoročno vidne v znanosti, je prepričana predsednica visokošolskega sindikata Univerze v Ljubljani Karin Cvetko Vah.
Zdi se, da univerzo bolj kot vsebina zanima ohranitev piramidalne strukture, na vrhu katere je nekaj privilegiranih, spodaj pa so tisti, ki imajo kljub enakemu nazivu in številu objav nižje dohodke in manj socialne varnosti. Na vseh treh univerzah, trdijo v sindikatu, se redno dogaja, da so docenti, izredni in redni profesorji zaposleni na delovnih mestih v nazivih, ki ne ustrezajo njihovi habilitaciji.
S to problematiko se, kot so nam pred časom odgovorili, že ukvarjajo na ljubljanski univerzi. In tudi na mariborski, saj imajo po besedah njihovega rektorja Danijela Rebolja že pripravljen model, ki temelji na mednarodnem javnem razpisu. Ta bi omogočal, da univerze dobijo najboljše in najodgovornejše kadre, kar bi bilo izvedljivo le, če ne bodo obravnavani kot javni uslužbenci. Uresničitev tega je zaradi zakonodaje trd oreh, pravi Rebolj.
Zaposleni na mariborski univerzi po besedah predsednice njihovega sindikata Marije Javornik Krečič še opozarjajo na nenehne pritiske, neenako obravnavo zaposlenih glede na to, pri kateri članici so, in nujnost sistematizacije delovnih mest, ki bo skladna z delovnopravno zakonodajo.
Univerza ne sme biti podjetje
Marko Marinčič, predsednik visokošolskega sindikata, spomni na dva primera banalne komercializacije. Fakulteta ljubljanske univerze je, da bi se rešila težav, za 1400 evrov dala v najem fasado, kjer je visel transparent H&M, fakulteta mariborske univerze pa je ponujala poletne tečaje hrvaškega jezika. »Najbolj prostaški ideologi ekonomizma ne bodo trdili, da je to tisti dobiček, ki ga prinaša vrhunsko znanje. To je razkroj. To je tisti proces, ki se mu poskušamo upreti. Univerza mora ostati prostor, kjer se ustvarja in posreduje novo znanje. Univerza ne sme postati podjetje,« poudarja Marinčič, ki pravi, da so z nekdanjim rektorjem Stanislavom Pejovnikom zelo korektno sodelovali in da upajo, da bo tudi novi rektor Ivan Svetlik dovzeten za njihove ideje.
Svetlik stopil v dobro razhojene čevlje Pejovnika
Vodenje največje slovenske univerze - ki so se ji lani kljub uvedbi bolonjske reforme in tako petega letnika znižala sredstva za deset odstotkov - je dan pred začetkom študijskega leta prevzel Ivan Svetlik. Pravi, da je stopil v dobro razhojene čevlje.
Novi, že 43. rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik si je v štiriletnem mandatu postavil tri ključne naloge: krepitev raziskovanja, kakovostno izobraževanje in izboljšanje prenosa znanja. Pri tem mu bodo pomagali novi prorektorji Maja Makovec Brenčič, Martin Čopič in Goran Turk.
Ljubljanska univerza po besedah Svetlika za raziskovanje pridobiva premalo sredstev iz evropskih skladov, in to je treba spremeniti. Treba je izboljšati tudi prenos znanja, saj ga ima univerza veliko, a so mehanizmi, ki bi znanje pripeljali do tistih, ki ga potrebujejo, neizdelani. Vladi bo zato predlagal, da skupaj z gospodarstvom pripravijo razvojni načrt. Kakovostno izobraževanje kot tretja prednostna naloga pa je povezana z evalvacijo, med drugim tudi bolonjske reforme. Oblikovanje delovne skupine, ki se bo ukvarjala z bolonjo, je že napovedal tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Prav letos namreč še zadnje fakultete začenjajo dodatni, peti letnik.
Temu bodo leta 2014 na ministrstvu namenili dodatnih 6,1 milijona evrov. To je sicer po besedah Svetlika premalo, zato bodo poskušali z notranjimi sredstvi, »če je sploh še kje kaj ostalo«. Hkrati upa na še nekaj dodatnih sredstev.
Da je prav pomanjkljivo financiranje ključna težava univerz, se strinjajo tudi drugi rektorji. Mariborski rektor Danijel Rebolj opozarja, da če hočemo doseči več in biti boljši, potem je treba v to vlagati. Sami ugotavljajo, da imajo na univerzi, kjer je sicer nekaj manj kot tretjina fakultet v rdečih številkah, preveč programov, ki so nastali, ko je bilo financiranje vezano na število študentov. Zato bodo programe v prihodnosti zmanjševali. Kako se bo finančnih težav lotil Svetlik, včeraj nismo izvedeli, je pa povedal, da bi se »bilo prelahko na krizo odzvati tako, da bi se masovno poslavljali od kvalitetnih ljudi«.
V letu dni do junija se je število zaposlenih na ljubljanski univerzi namreč zmanjšalo za pet odstotkov. To je »neumna poteza«, je povedal prejšnji rektor Stanislav Pejovnik, saj bodo posledice tega opazne še veliko let. Zato bo zdaj Pejovnik, ki bo v prihodnjem letu sicer skrbel za projekta dogradnje fakultete za kemijo in fakultete za računalništvo, naredil vse, da bi to napako univerze s svojim delovanjem poskušal odpraviti. Pravi, da se nikoli ne odreka političnemu delovanju, čeprav se bo v prihodnje posvetil civilni sferi. Znano je, da je Pejovnik predsednik gibanja za pravičnost in razvoj.
